NOVE MONOGRAFIJE S PODROČJA MEDPREDMETNE POVEZAVE Z MATEMATIKO, PARTICIPACIJE OTROK V VRTCU IN PRIPOVEDOVANJA V ZGODNJEM OTROŠTVU

Leta 2020 so v okviru Založbe Univerze na Primorskem in zbirke Ludus  izšle tri znanstvene monografije visokošolskih učiteljic s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, s področja medpredmetne povezave z matematiko na razredni stopnji, participacije predšolskega otroka v vrtcu ter pripovedovanja otrok v zgodnjem otroštvu. 

V monografiji Medpredmetne povezave z matematiko na razredni stopnji avtorice dr. Marine Volk se medsebojno prepletajo teorija didaktike matematike in medpredmetnega poučevanja ter analize obstoječih učnih načrtov za razredno stopnjo osnovne šole z vidika povezovanja in nadgrajevanja disciplinarnega znanja v medpredmetno»Poučevanje na razredni stopnji mora pri vseh predmetih stremeti k razvijanju intuicije, domišljije, kreativnosti, sklepanja in načrtovanju ter razvijanju prenosljive spretnosti, ki niso vezane le na posamezno disciplino.« Avtorica je v uvodu še zapisala, da »ob zavzetosti za medpredmetno poučevanje ne smemo zanemariti dejstva, da je velikokrat pogoj za uspešno medpredmetno učenje obvladovanje veščin in znanj posameznih disciplin in šele ko jih učenec obvlada, jih lahko integrira v ostala predmetna področja. To zagotovo velja za nekatere matematične vsebine, ki so kompleksne že same po sebi in bi bile za učence še zahtevnejše, če bi bile povezane z drugimi predmeti. Slednje povezujemo, ko je to smiselno in ko vemo, da bo povezava doprinesla k bolj poglobljenemu in posledično trajnejšemu znanju.« 

Dr. Jurka Lepičnik Vodopivec in dr. Maja Hmelak pa sta pozornost posvetili spodbudnemu okolju, ki vsakodnevno obkroža predšolskega otroka, in njegovi participaciji v procesu učenja. V monografiji Spodbudno okolje in participacija predšolskega otroka v vrtcu sta izpostavili pomen upoštevanja dejavnikov ki opredeljujejo okolje oz. prostor, v katerem bo predvidena dejavnost potekala. »To sicer ni nekaj novega, saj izvore takšnega razmišljanja najdemo že v 18. stoletju, v izdanem delu Emil ali o vzgoji (J. J. Rousseau), kjer sta pomen in vloga oblikovanja ustreznega okolja za vzgojo in učenje eksplicitno zapisani. V vzgojnem konceptu oz. pedagogiki Reggio Emilia pa okolje vrtčevskega življenja pojmujejo kot tretjega vzgojitelja.« V okviru znanstvene monografije so podrobno predstavljeni še drugi pedagoški koncepti in njihov pogled na prostor: Waldorfska pedagogika, Montessori pedagogika … Še posebej pa je poudarjen koncept slovenskih vrtcev, ki je prisoten v vseh javnih vrtcih v državi, hkrati pa vključuje pomembna spoznanja glede prostora tudi s strani drugih alternativnih konceptov. 

V zgodnjem otroštvu je pomembno tudi pripovedovanje. Dr. Barbara Baloh, avtorica monografije Umetnost pripovedovanja. Pripovedovanje otrok v zgodnjem otroštvu meni, da je pripovedovanje ena izmed ključnih jezikovnih zmožnosti, ki se pri otroku začne oblikovati že zelo zgodaj, dokončno pa se izoblikuje okrog osmega leta starosti. Obvladovanje te zmožnosti močno vpliva na nekatere druge razvojne zmožnosti, na primer na zmožnost otrokovega sporazumevanja s sovrstniki in odraslimi, otrokovo zmožnost mišljenja, njegovo reševanje problemov, na samopodobo, razumevanje, izražanje čustev, na zmožnost logičnega sklepanja ter tudi na njegovo pismenost. Kot je avtorica zapisala - »izmed vseh omenjenih področij je pismenost tista, ki je kasneje v šolskem obdobju (pa tudi v življenju) zelo pomembna. Je namreč eno izmed meril oziroma kazalnikov šolskega uspeha. Po raziskavi Wellsa (1986, v: Engel, 1995) je pripovedovanje zgodb enakovredna dejavnost za razvoj pismenosti, kot sta branje knjig in pisanje besedil.« Monografija odpira kurikularno problematiko o vlogi odraslega (vzgojitelja) pri pripovedovanju v vrtcu in o didaktičnih strategijah za spodbujanje sporazumevalne zmožnosti in zmožnosti pripovedovanja v predšolskem obdobju s poudarkom na didaktično-metodičnih izpeljavah. Posebej je tudi predstavljeno, kako je mogoče pri otroku pripovedovanje, ki je njegova potreba, ustrezno spodbujati in glede na starostno stopnjo nadgrajevati. 

dr. Barbara Baloh

dr. Barbara Baloh