Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (UP FAMNIT) je že četrto leto aktiven partner projekta STARBIOS 2 – Strukturno preoblikovanje za odgovorno bioznanost. Projekt je sofinanciran v sklopu evropskega okvirnega programa Obzorje 2020 za raziskave in inovacije. Oblikovan je na pobudo dvanajstih mednarodnih partnerjev iz osmih evropskih držav v sodelovanju z Brazilijo, Združenimi državami Amerike in Južnoafriško republiko. V konzorcij projekta sta med drugimi vključeni tudi svetovno priznani univerzi, Univerza v Oxfordu (Združeno kraljestvo) in Univerza v Aarhusu (Danska), ki se uvrščata med prvih deset univerz na svetovni lestvici uspešnosti. Osrednji cilj projekta je razviti in podati smernice za odgovorno in odprto znanost na področju bioloških ved, ki vključuje medicino, farmacijo, agronomijo, biotehnologijo, varstveno biologijo itd. Poleg tega je cilj projekta prispevati k napredku strategije odgovornega raziskovanja in inovacij (RRI). Odgovorna znanost temelji na petih ključnih točkah: na vpetosti širše družbe v znanost, enakih možnostih med spoloma, izobraževanju, etiki ter odprti znanosti. Slednja predstavlja sodobno komunikacijo znanosti 21. stoletja in predpostavlja odprto delovanje raziskovalcev v vseh fazah raziskovanja. Odprta znanost ni le odprt dostop do znanstvene literature, pač pa vključuje odprt dostop do podatkov, metodologije, recenzije in tudi do izobraževalnih virov. Znanstveni dosežki na področju bioloških znanosti so v zadnjih dveh desetletjih pripeljali do odkritij, ki so bistveno dopolnila in izboljšala kakovost življenja (biološka zdravila, proizvodnja hrane v inkubatorjih, imunologija, biološki nadzor vrst, varstvo vrst in njihovih življenjskih okolij).
Hiter razvoj na številnih področjih bioznanosti prinaša vedno nove možnosti za uporabo inovativnih spoznanj v dobrobit družbe, a je hkrati povečal javno občutljivost za morebitne dolgoročne negativne učinke znanosti na družbo in naravo (na primer uporaba novih tehnologij, kot so genetsko spremenjeni organizmi, kloniranje, ustvarjanje umetnega življenja). Prav zato je vključevanje širše javnosti kot aktivnega akterja pri oblikovanju strategij in politik na področjih, povezanih z znanostjo in tehnologijo, prednostnega pomena. Tu je vredno izpostaviti ključno vlogo medijev pri informiranju družbe o številnih vidikih vsakdanjega življenja, kakor tudi napredek na področju znanosti in tehnologije ter oblikovanje ustreznih stališč javnosti glede znanstvenih vprašanj in dilem. Ravno področje bioznanosti je najbližje družbi in posamezniku, zato potrebuje učinkovitejši most razumevanja med znanostjo in družbo.