UP FAMNIT: ŠTUDENTI SAMI IZDELALI URBANI RIBNIK Z AKVAPONIKO

Akvaponika je sodobna metoda gojenja rastlin na vodi, kar pomeni, da rastlin ni potrebno zalivati in okopavati, puliti plevela in opravljati ostalih vrtnarskih opravil. Skrb za živali v ribniku lahko predstavlja dodaten smisel in popestritev bivanja v domovih za ostarele, študenti Univerze na Primorskem pa so v okviru projekta dokazali, da je urbani ribnik z akvaponiko tudi odlično orodje pri delovni terapiji.

Poleg tega ima omenjeni ribnik visoko pedagoško vrednost, saj lahko otroci in mladi v različnih izobraževalnih ustanovah spoznavajo osnove akvaponike, problem nizke samooskrbe v Sloveniji in problematiko invazivnih živali. Urbani ribnik je izjemno atraktiven, zato ga lahko uporabimo kot orodje za osveščanje javnosti.

Študenti študijskih programov Sredozemsko kmetijstvo, Biodiverziteta in Varstvo narave Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (UP FAMNIT) so se od februarja do julija 2019 v okviru projekta Po kreativni poti do znanja 2017-2020 Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije »Urbani ribnik z akvaponiko – inovativno naravovarstvo, samooskrba in pripomoček delovne terapije v domovih za ostarele« najprej seznanili s celotnim postopkom izdelave urbanega ribnika z akvaponiko, potem pa so poskrbeli za samo postavitev. Študentka študijskega programa Zdravstvena nega Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem (UP FVZ) je medtem oblikovala vprašalnik o primernosti urbanih ribnikov z akvaponiko in vodnih živali v terapevtske namene v domovih za ostarele ter nato izvedla anketiranje, kjer že imajo vzpostavljene tovrstne urbane ribnike.

Kaj so pokazali rezultati vprašalnika?

Večina vprašanih je stara od 75 do 85 let in največ jih v domu biva manj kot tri leta. Oskrbovanci so bili zadovoljni z izgledom urbanega ribnika, všeč jim je bilo rastlinje in bližina živali, vendar niso čutili trajnejše spremembe v svojem počutju. Občutek pomirjenosti je trajal, dokler so bili v bližini ribnika, daljšega učinka pa niso zaznali. Prav tako se jim ni zdelo, da imajo več možnosti za navezovanje stikov z drugimi ali da zaradi tega boljše preživljajo svoj čas v domu upokojencev.

Treba je poudariti, da oskrbovanci doma med načini delovnih terapij nimajo na voljo hortikoterapije, temveč so bližini urbanega ribnika izpostavljeni na lastno pobudo. Kljub temu da bi si želeli biti na prostem in v bližini urbanega ribnika pogosteje, te možnosti zaradi potrebe po dodatni pomoči nimajo. V drugem delu raziskave so zato opustili meritve krvnega pritiska, saj nanj vpliva mnogo dejavnikov (telesna aktivnost, psihofizično stanje, hrana …) in enkratna izpostavitev urbanemu ribniku za 20 minutni pogovor ne more pokazati sprememb. Za merljive pozitivne učinke hortikoterapije je potrebnih približno 20 terapij po 20 minut, ker pa jih v dotičnem domu ostarelih ne izvajajo, učinka niso mogli izmeriti.

V raziskavi so ugotovili, da bi bilo v domovih za upokojence smotrno razmisliti o uvedbi hortikoterapije. Mnogi med njimi bi se namreč radi ukvarjali z rastlinami, če bi se jim to omogočilo.

O učinkih urbanega ribnika na oskrbovance je študentka povprašala tudi zaposlene v domu ostarelih (delovno terapevtko in tri medicinske sestre), ki so si bile enotne in povedale enako kot oskrbovanci. Pozitiven učinek na njihovo počutje je prisoten le, dokler so pri ribniku. Izpostavile so le gospoda, ki dnevno skrbi za ribnik in hrani ribe; nanj naj bi bil učinek trajnejši, saj je skrb vzel kot lastno odgovornost in tako dobil več motivacije za vsakodnevna opravila. V pogovoru je dejal, da je tudi doma imel ribnik in ga zato to spominja na dom, pomirja in mu popestri dneve.

Projekt je imel pozitiven učinek tudi na študentke. Hano Truta, študentko Sredozemskega kmetijstva, ki je pri projektu v okviru programa Po kreativni poti do znanja tokrat sodelovala že drugič, je ponovno razveselil dober odnos, ki se razvije med mentorji in študenti. Najbolj pa ji je bilo všeč, da se je ogromno naučila (od pisanja časovnic, poročil, do terenskega dela in iskanja literature) ter spoznala akvaponske sisteme in vse faze izdelave urbanega ribnika z akvaponiko. »Poudariti je treba, da se pri takih projektih lahko naučiš veliko stvari, ki se jih na fakulteti tekom rednega študija ne moreš in je to zelo pomembno. Naučila sem se tudi, kako pravilno ravnati, ko prevzameš neko pomembno odgovornost in kako nalogo čim bolje izpeljati. Take vrste projekt je zagotovo ena izmed pomembnih življenjskih izkušenj. Zame je bila nepozabna izkušnja, ki bi jo z veseljem ponovila,« je še dodala.

Zaradi omejitev, ki omogočajo sodelovanje vsem študentom, ne ve, če se bo za tovrstni projekt lahko ponovno odločila, bi pa to priporočila vsakemu študentu: »ker pridobiš veliko novih in pozitivnih izkušenj, poleg tega je delo tudi denarno nagrajeno. Vendar sta potrebni volja in angažiranost pri vsakem posamezniku.«

Urbani ribnik bo v prihodnje tudi didaktični pripomoček

Urbani ribnik z akvaponiko so študenti prvotno vzpostavili v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič, a so ga junija preselili v središče Kopra, v Vivarij Bioexo. Tam bo tudi v prihodnje imel pomembno izobraževalno vlogo in bo služil kot inovativen didaktični pripomoček za izkustveno učenje vseh obiskovalcev. Ob ribniku je predvidena tudi namestitev izobraževalne table, ki bo ozaveščala o problemu invazivnih živali in njihovi biologiji, kar bo pomembno vplivalo na odgovornejše skrbništvo in posledično na zmanjševanje izpustov tujerodnih živalskih vrst v naravno okolje.

V projektu »Urbani ribnik z akvaponiko – inovativno naravovarstvo, samooskrba in pripomoček delovne terapije v domovih za ostarele«, ki ga je UP FAMNIT pridobil prek razpisa Po kreativni poti do znanja, so sodelovali naslednji študenti: Hana Truta (Sredozemsko kmetijstvo), Robert Logar (Biodiverziteta) in Gašper Smrdelj (Varstvo narave) – vsi z UP FAMNIT ter Gaja Tina Tomažin s programa Zdravstvena nega UPBFVZ. Delovna mentorja sta bila Peter Maričić iz podjetja Zoosofia in Andrej Medved iz UIP Univerzitetnega razvojnega centra in inkubatorja Primorske d. o. o., pedagoški mentorici pa sta bili dr. Alenka Baruca Arbeiter z UP FAMNIT in doc. dr. Zala Jenko Pražnikar z UP FVZ.

Uporabnost vodnih želv v akvaponiki

Ker je akvaponika prihodnost pridelave hrane, so s projektom skušali širši javnosti približati zanimivo metodo gojenja rastlin na vodi s pomočjo hišnih ljubljencev. Poleg tega so se študenti naučili tudi, kako v urbanih ribnikih z akvaponiko, kjer so naseljene vodne želve, vzorčiti in analizirati vodo, da bi lahko ocenili njihovo uporabnost. Vodo so vzorčili na treh lokacijah in rezultati so pokazali, da je uporaba vodnih želv, ki rastlinam priskrbijo gnojilo, obetavna in učinkovita, vendar bi bilo treba opraviti dodatne mikrobiološke in kemične analize, saj enkratno vzorčenje ne zagotavlja dovolj dobre reprezentativnosti preiskave. Rezultati projekta bodo tako pomembno prispevali k vzpostavljanju tovrstnih ribnikov v urbanih okoljih, kar bo povečalo samooskrbo in posledično izboljšalo kakovost bivanja.

»Naložba se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, v okviru osi: »10. Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost«, 10.1. prednostne naložbe: »Krepitev enake dostopnosti vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine v formalnem, neformalnem in priložnostnem okolju, izpolnjevanje znanj, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih oblik učenja, vključno prek poklicnega usmerjanja in validiranja pridobljenih kompetenc«.