Namen projekta CoNSENSo je postaviti starostnike v središče zdravstvene in socialne oskrbe ter zvišati kakovost njihovega kasnejšega obdobja življenja v domačem okolju. Pri opolnomočenju starejših odraslih ter usmerjanju njihovih družin in lokalne skupnosti v skrb za njihovo zdravje ima ključno vlogo načrtovalka oskrbe oz. patronažna medicinska sestra, ki pomaga pri dnevni aktivnosti starejšim in njihovim družinam ter jih povezuje z zdravstvenimi in socialnimi ustanovami.

Da bi proučili možnosti za zdravstveno in socialno obravnavo starejših od 65 let v domačem okolju, smo oblikovali in v okolju testirali model, ki zajema celostno zdravstveno in socialno obravnavo starejših odraslih. Za implementacijo projekta je bila izbrana piranska občina.

CoNSENSo – COmmunity Nurse Supporting Elderly iN a changing SOciety

Na terenu so delovale štiri diplomirane medicinske sestre profila načrtovalka oskrbe oz. patronažna medicinska sestra, ki so skrbele za potrebe ljudi, starih 65 let in več, ne glede na njihove psihofizične sposobnosti. Namen oskrbe starejših odraslih v domačem okolju je ohranjanje in/ali izboljšanje obstoječega zdravstvenega stanja, ki temelji na opolnomočenju starejših odraslih z učinkovito preventivno dejavnostjo.

Pri celostni obravnavi starejših odraslih je načrtovalka oskrbe oz. patronažna medicinska sestra koordinator vseh oblik pomoči na domu, komunicira z izbranim zdravnikom starejših odraslih, usklajuje delo v zdravstveni negi ter sodeluje z različnimi službami in organizacijami, ki prispevajo k optimalni rešitvi problema starejših odraslih in njihove družine.

Starejšim odraslim so v projektu bila ponujena zdravstvenovzgojna navodila za ohranjanje in krepitev zdravja, spremljanje in podpora pri spreminjanju z zdravjem povezanega vedenja, krepitev njihove skrbi za morebitne kronične in druge bolezni ter oblikovanje podporne socialne mreže, ki bo starejšim odraslim omogočala pomoč in podporo, ko bodo to potrebovali.

Delo na terenu je potekalo tako, da se je medicinska sestra najavila ali pa prišla nenačrtovano na dom starejšega odraslega in mu predstavila namen projekta. Po večini so obiski potekali brez zapletov in starejši odrasli so bili presenečeni in veseli, da nekoga skrbi zanje. Problematika izvedbe obiska se je pojavila ob nezaupanju s strani starejših odraslih in njihovih svojcev, ki zato niso odprli vhodnih vrat ali pa niso želeli sodelovati. Pogoste ovire pri izvedbi so bile naslednje: domovi z domofoni, ki niso bili označeni s priimki, niso delovali ali jih ni bilo, nihče ni odprl vrat, ni bilo dostopa do hiše, pes za ograjo, neoštevilčene hišne številke, neoštevilčena stanovanja v večstanovanjski hiši, starejši odrasli je spal, ni imel časa in drugo.

Skupno so medicinske sestre obiskale 800 starejših odraslih. Nekatere so uspele obiskati dvakrat. Promocija projekta je potekala preko aktivnosti v skupnosti, ki jih izvaja Zdravstveni dom Piran. Aktivnosti so bile usmerjene v preventivo in promocijo zdravih življenjskih navad. Obiski so bili izveden pri 39,9 odstotka moških. Na obiskih so bile najpogosteje izvedene zdravstvenovzgojne aktivnosti in v manjši meri povezovanje z drugimi strukturami za podporo starejšim odraslim.

V primerjavi z drugimi sodelujočimi državami so bili v Sloveniji obiskani povprečno najmlajši starejši odrasli. Obiskani so najpogosteje navajali, da potrebujejo pomoč pri osebni higieni, prinašanju živil iz trgovine, aplikaciji predpisane terapije in njenim nadzorom, pripravi obrokov ter sprehodih in druženju s prijatelji. Medicinske sestre so pri obiskanih starejših odraslih najpogosteje zabeležile visok pritisk, povišane maščobe v krvi in težave z vidom. Povprečen izmerjeni indeks telesne mase pri obiskanih starejših odraslih je bil v 27,4, nižjega so izmerili v Franciji in eni od italijanskih regij (Ligurija). Največji problem, povezan z zdravim življenjskim slogom, je v Sloveniji bilo pomanjkanje telesne aktivnosti in prekomerno pitje alkohola. V vzorcu so bile pogosto opažene tudi težave s spominom. Kljub gosti poseljenosti v projekt zajetega področja se starejši odrasli na tem področju v 11,1 odstotka počutijo socialno izolirane.

Jolanda Lamot in Tamara Štemberger Kolnik, UP FVZ

Glej tudi prispevek Projekt CoNSENSo je namenjen skrbi za starejše od 65 let.