Univerza na Primorskem Università del Litorale (UP) je s podporo Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada, Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020 in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v  obdobju od 1. maja 2017 do 30. septembra 2018 izvajala projekt Inovativne in prožne oblike učenja in poučevanja v pedagoških študijskih programih. Projekt je potekal na članicah UP, kjer se  izvaja pedagoški proces, na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem.

Cilj projekta je bil prispevati k razvoju inovativnih učnih okolij na vseh ravneh izobraževalnega sistema z uvajanjem metod in pedagoških praks, ki vključujejo nove tehnologije (npr. razvoj inovativnih učnih gradiv, novih pedagoških modelov, novih oblik učenja kot so skupinsko, družbeno učenje, temelječe na mrežnem pristopu in horizontalnih aktivnostih) za zagotavljanje dviga splošnih (npr. bralna pismenost in IKT veščine) in poklicnih kompetenc študentov pedagoških študijskih programov (bodočih učiteljev), tako da se jih usposobi za didaktično uporabo IKT na začetku učiteljske kariere za delo z učenci in dijaki pri poučevanju na osnovnih in srednjih šolah. Ciljna skupina javnega razpisa so bili visokošolski zavodi, visokošolski učitelji in strokovni sodelavci. V času trajanja projekta je bilo izvedenih več aktivnosti:

Priprava analize o znanjih, kompetencah in veščinah didaktične uporabe IKT. Pri tem se je smiselno upoštevala in nadgrajevala dosedanja praksa in rezultati projektov s področja digitalnih kompetenc učiteljev in uporabe IKT v Sloveniji in tujini. Partnerji projekta so opredelili obliko in način poučevanja oziroma posredovanja teh znanj študentom. V okviru analize znanj, kompetenc in veščin didaktične uporabe IKT na vseh pedagoških študijskih programih je bila opravljena empirično neeksperimentalno pregledna raziskava na vzorcu študentov in visokošolskih učiteljev in študentov, analiziralo se je učne načrte na pedagoških študijskih programih Univerze na Primorskem z vidika prisotnosti kompetenc IKT. Pri pripravi analize sta sodelovali Pedagoška fakulteta in Fakulteta za humanistične študije.

Izvedba pilotnega projekta s skupino študentov. V okviru te aktivnosti je bila oblikovana  projektna skupina visokošolskih učiteljev in sodelavcev z različnih področij izobraževanja učiteljev iz obeh članic (skupaj 18), ki  poučujejo na pedagoških študijskih programih, ki so bili deležni usposabljanja v obliki delavnic, ki so bila izvedena v septembru in oktobru 2017 ter januarju 2018, in so se tudi samoizobraževali preko preko študija literature ter elektronskih virov (npr. avdio-video posnetkov). Visokošolski učitelji in sodelavci so imeli ves čas trajanja pilotnega projekta možnost konzultiranja in strokovne podpore obeh IKT konzultantov ter deljenja novih, pridobljenih veščin ter izkušenj. V obdobju od oktober 2017 do junij 2018 je bil nato izveden pilotni projekt s skupinami študentov. Učitelji so  pri izvajanju predavanj, vaj, seminarjev, seminarskih vaj ter laboratorijskih vaj uporabljali IKT orodja, ki so jih spoznali v okviru skupnih usposabljanj oz. individualnega dela. V pilotnem projektu je sodelovalo 466 študentov.

Izmenjava izkušenj, dobrih praks in rezultatov projekta je potekala skozi celoten projekt. Organizirana je bila okrogla miza z naslovom »Od realnega do virtualnega: uveljavljene in nove poti učenja z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo«, ki je potekala 23. aprila 2018 v prostorih UP FM. Na okrogli mizi so sodelovali dr. Matjaž Kljun (UP FAMNIT), mag. Radovan Krajnc (Zavod za šolstvo) ter dr. Dejan Hozjan, dr. Tina Štemberger, dr. Sonja Rutar in dr. Sonja Čotar Konrad (UP PEF). Spregovorili so o učinkoviti rabi IKT v izobraževanju, pri čemer so poudarili,  da smiselna raba IKT tako pomeni predvsem spremembe v poučevanju učiteljev in razumevanje smiselnosti vloge IKT pri učenju in poučevanju. Predstavljeni so bile izkušnje z uvajanjem IKT v osnovno in srednješolsko izobraževanje. Okrogla miza je bila zelo dobro obiskana in je naletela na pozitiven odziv.

Gostujoče predavanje dr. Tima Bella po okrogli mizi Od realnega do virtualnega: uveljavljene in nove poti učenja z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo

V okviru projekta se je za študente izvedlo tudi delavnice za rabo interaktivne table ter rabo spletne učilnice Moodle in interaktivno tablo, ki so potekale v dveh izvedbah v februarju in marcu 2018. V okviru projekta sta bili organizirani še konferenci, mednarodni znanstveni sestanek in skupna zaključna konferenca prijaviteljev.

Na 14. mednarodnem znanstvenem sestanku na UP PEF »Inovativno poučevanje in učenje«, ki je potekal v prostorih UP PEF 21. septembra 2018, je sodelovalo 46 udeležencev iz štirih držav, ki so predstavili 35 prispevkov. Več informacij o konferenci je objavljenih TUKAJ.

14. mednarodni znanstveni sestanek na UP PEF Inovativno poučevanje in učenje

Skupna zaključna konferenca »Izzivi in priložnosti za inovativne oblike poučevanja in učenja z uporabo IKT« pa je potekala 28. septembra 2018 v Portorožu. V programskem odboru so sodelovali tri člani projektne skupine z Univerze na Primorskem, v organizacijskem odboru je sodelovala administrativna vodja projekta na Univerzi na Primorskem. Člani projektne skupine so sodelovali kot vodje sekcij in kot udeleženci okrogle mize, dr. Sonja Rutar, prorektorica Univerze na Primorskem, pa je zbrane nagovorila v imenu vodstev vseh treh sodelujočih univerz. Njen govor je objavljen TUKAJ.

Predstavniki UP PEF na skupni zaključni konferenci
Izzivi in priložnosti za inovativne oblike poučevanja in učenja z uporabo IKT

Kot trajnostni rezultat projekta pa sta bili izdani dve monografiji. Prva, znanstvena monografija, »Oblikovanje inovativnih učnih okolij«, vsebuje 39 prispevkov na temo vključevanja IKT v procese učenja in poučevanja na različnih predmetnih področjih in je bila izdana septembra 2018. Monografija je bila in še bo distribuirana po vzgojno-izobraževalnih zavodih različnih ravni po Sloveniji.

Druga, strokovna monografija »Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) in priporočila za opremljenost šol z IKT«, pa vsebuje štiri sklope prispevkov:

  • izhodišča za razvijane didaktične rabe IKT, pri čemer so najprej predstavljeni kompetenčni modeli didaktične rabe IKT, sledijo rezultati analize ocene lastne kompetentnosti za didaktično rabo IKT visokošolskih učiteljev in študentov pedagoških študijskih programov ter analiza učnih načrtov v smislu prisotnosti IK;
  • vsebin/predmetov na pedagoških študijskih programih Univerze na Primorskem, sklop se zaključi s pregledom kurikularnih in didaktičnih načel;
  • priporočila za didaktično rabo nekatere informacijsko-komunikacijske tehnologije, in sicer za rabo interaktivne table, e-učilnice, videokonferenčnih sistemov ter e-učbenikov;
  • predstavitev nekaterih primerov didaktične rabe IKT pri poučevanju na pedagoških študijskih programih, ki so bili izvedeni na različnih študijskih programih in tako posegajo na KLAUSIUS področja 143 – Izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok, 144 – Izobraževanje učiteljev za primarno izobraževanje in 145 – Izobraževanje učiteljev posamičnih predmetov;
  • priporočila za opremljenost šol z IKT in zagotavljanje informacijske podpore učiteljem, ki temeljijo na Priporočilih o standardih in normativih programa računalniškega opismenjevanja in informatike za leti 2018 in 2019 in so pripravljena v okviru Priporočila za opremljenost osnovnih in srednjih šol z IKT ter Priporočila za opremljenost vrtcev z IKT.

Publikacija je v fazi založniškega urejanja in bo predvidoma izdana v e-obliki v novembru 2018.

Kljub različnim izkušnjam in raziskovalnim izhodiščem evalvacija izvedenih aktivnosti projekta pokaže, da je potrebno v Evropi jasno artikulirati le poskusno postavljen sistemski vidik vključevanja IKT v šole ter prepoznati namen in cilje vključevanja IKT orodij kot strategije inovativne pedagogike, ki s svojimi priložnostmi lahko omogoči višjo kakovost poučevanja na vseh nivojih vzgoje in izobraževanja. Poleg tega je potrebno spodbuditi razpravo o prednostih in pasteh (ne)smiselne rabe IKT na področju učenja in poučevanja, omogočiti nujno predhodno usposabljanje učiteljev z namenom dviga digitalnih kompetenc, raziskovanja dobrih praks in interdisciplinarnega povezovanja predmetnih področij, saj je le pod tem pogojem možna ustvarjalna in smiselna raba IKT v procesu učenja in poučevanja. Potrebno je zagotoviti kontinuiteto digitalnega opolnomočenja in spodbujanja kritičnega mišljenja učencev z namenom učinkovitega soočanja z zahtevami sodobne družbe ter omogočiti individualizirano integracijo posameznika v okolje.  Razprave v okviru projekta pokažejo, da raziskovanje na tem področju odpira tudi vprašanja etike in varnosti v digitalni dobi, išče smiselne aplikativne rešitve na različnih predmetnih področjih, predvsem pa skuša odpreti dialog. Dialog je potreben med deležniki vzgojno izobraževalnega sistema, in sicer med zahtevami Evropske Unije, resornim ministrstvom, ravnatelji, učitelji in učenci z namenom jasnejše artikulacije vlog posameznih akterjev pri udejanjanju inovativnih, digitalnih, pedagoških pristopov. Dialog je potrebno odpreti pri vključevanju novih spoznanj v prakso »per se« in pretehtanemu smiselnem učenju z razumevanjem, pri čemer se skuša jasno opredeliti vlogo in poslanstvo učitelja. Dialog je potreben med potrebami otrok in zahtevami sodobne družbe, ki ne omogočajo ohranjanja pedagogike poslušanja. In ne nazadnje je potrebno odpreti dialog o etičnem in varnostnem vidiku smiselnega vključevanja IKT v vsakdan posameznika brez izgube posameznikove identitete in integritete.

Pri nadaljnjem načrtovanju in delu je potrebno upoštevati, da so fakultete, ki izobražujejo bodoče učitelje, izrazito slabo opremljene, šole pa so na drugi strani opremljene z bistveno bolj kvalitetno računalniško in drugo IKT opremo, pri čemer učitelji izpostavljajo potrebo po znanju o uporabi IKT opreme, ki jo imajo na razpolago. Delni odgovor na to je in bi lahko bil z vidika zagotavljanja trajnosti projekta oblikovan elaborat in začetna vzpostavitev manjše knjižnice  IKT orodij, ki bi učiteljem, sodelavcem ter študentom omogočila večjo dostopnost do opreme in na ta način omogočila vključevanje nekaterih IKT vsebin v pedagoški proces.

Zapisali: doc. dr. Sonja Čotar Konrad in doc. dr. Tina Štemberger