Oktobra 2010 je Senat Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem sprejel sklep, da se prične postopek za pripravo projekta za ustanovitev Univerzitetnega vrtca Univerze na Primorskem. Imenovana je bila tudi delovna skupina strokovnjakov pedagoške fakultete, ki je pripravila izhodišča in koordinirala aktivnosti. Med njimi je bila tudi prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec, prodekanja za študentske zadeve.

Kot članica delovne skupine UP PEF ste leta 2010 pričeli s pripravo izhodišč za ustanovitev univerzitetnega vrtca na Univerzi na Primorskem. Kaj so bili po vašem mnenju razlogi za začetek postopka njegove ustanovitve?

Na Pedagoški fakulteti smo želeli zagotoviti kakovostno vzgojo in izobraževanje v zgodnjem otroštvu otrokom študentov in zaposlenih na Univerzi na Primorskem ter drugim zainteresiranim in s tem zagotoviti ustreznejše pogoje za študij in delo. Poleg tega se z odpiranjem Univerze na Primorskem v širši evropski in svetovni prostor pojavlja tudi potreba po vrtcu, ki bo omogočil vključevanje otrok študentov in zaposlenih iz različnih jezikovnih in kulturnih okolij. Načrtovan univerzitetni vrtec bi bil hkrati tudi prostor za implementacijo novih spoznanj o učenju in poučevanju v prakso.

Katere aktivnosti so bile do danes izvedene?

Določeni so bili ukrepi oziroma naloge za dosego tega cilja, ki so se v letu 2013 nanašale na izvedbo aktivnosti za začetek delovanja univerzitetnega vrtca (ugotavljanje interesa, iskanje primerne pravnoorganizacijske oblike za delovanje vrtca, priprava strokovnega programa in poslovnega načrta vrtca ter iskanje primernih prostorov za delovanje vrtca).

Izdelan je bil tudi anketni vprašalnik za ugotavljanje interesa za vrtec in izvedena je bila anketa med študenti in zaposlenimi na Univerzi na Primorskem. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da študenti izkazujejo namero po vključitvi otrok v vrtec, in sicer 82 z območja občine Koper, 14 z območja občine Izola, 11 z območja občine Piran in 146 iz drugih občin. Tudi zaposleni izkazujejo namero po vključitvi otrok v vrtec, in sicer 70 z območja Kopra, 16 z območja Izole in 11 z območja Pirana. Kljub izkazanemu velikemu interesu smo presodili, da bi na začetku delovanja vrtec deloval z dvema oddelkoma (od tega en oddelek za otroke od enega do treh let starosti in en oddelek za otroke od tretjega leta do vstopa v šolo) in tako bi vsaj delno zadovoljili izkazane potrebe.

Poleg tega smo v letu 2013 v okviru Tedna Pedagoške fakultete izvedli delavnico z naslovom »Univerzitetni vrtec – oblikujmo pot razvoja naših otrok«. Sočasno je potekal dialog s predstavniki lokalne skupnosti tako glede možne lokacije vrtca kot tudi soustanovitve in zagotovitve potrebnih materialnih sredstev za zagon in delovanje vrtca, delitev pristojnosti in odgovornosti. Potekalo je tudi iskanje primernih pravnoorganizacijskih možnosti za izvedbo projekta.

Z vsemi ugotovitvami smo nato seznanili vodstvo Univerze na Primorskem in predstavnike lokalne skupnosti.

In kje se je zataknilo?

Jurka Lepičnik Vopopivec
Jurka Lepičnik Vopopivec. Foto: UP PEF.

O svoji nameri smo obvestili tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki naše namere ni podprlo zaradi tedaj veljavne zakonodaje. Tako smo v letu 2013 opustili aktivnosti za ustanovitev univerzitetnega vrtca na Univerzi na Primorskem.

Letos v novembru pa je začela veljati nova novela Zakona o vrtcih, ki mogoča organiziranje oddelkov javnega vrtca pri visokošolskih zavodih, ki izvajajo študijski program predšolska vzgoja, in tudi pri gospodarskih družbah.

Ocenjujemo, da so s spremembo zakonodaje odstranjeni formalnopravni zadržki, ki so ovirali ustanovitev univerzitetnega vrtca Univerze na Primorskem pred leti. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje zagotovitve potrebnih materialnih sredstev za zagon in delovanje vrtca. Če bi uspeli rešiti tudi to vprašanje in vprašanje lokacije, ocenjujemo, da ni zadržkov, da ne bi pristopili k ustanovitvi univerzitetnega vrtca Univerze na Primorskem.

Kaj natančno prinašajo spremembe?

S spremembo Zakona o vrtcih so sedaj v naši državi zagotovljeni formalnopravni pogoji za ustanovitev univerzitetnega vrtca. Tako je v 10.c členu novele Zakona o vrtcih, ki govori o organiziranju javnega vrtca v prostorih zasebnega partnerja, zapisano: »Prostori vrtca se lahko zagotovijo tudi v prostorih zasebnega partnerja, ki opravlja dejavnost na območju občine, s katerim občina sklene dogovor o zagotavljanju programa za predšolske otroke, če so prostori zasebnega partnerja skladni z normativi in pogoji za prostor in opremo vrtca. Medsebojno razmerje občina in zasebni partner uredita s posebno pogodbo, v kateri lahko opredelita, da imajo otroci zaposlenih pri zasebnem partnerju prednost pri vključevanju v vrtec, ki je predmet javno-zasebnega partnerstva.«

Za organiziranje javnega vrtca v prostorih zasebnega partnerja se uporablja zakon, ki ureja javno-zasebno partnerstvo. Za vrtec, ki deluje v prostorih zasebnega partnerja, velja ureditev o avtonomiji šolskega prostora, kot to določa zakon, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja.

In v 10.č členu, ki govori o strokovnem povezovanju vrtca z visokošolskim zavodom, piše: »Za strokovno povezovanje in sodelovanje vrtca z visokošolskim zavodom, ki izvaja visokošolski študijski program predšolske vzgoje, se lahko oddelek vrtca ali enota vrtca organizira tudi v prostorih visokošolskega zavoda.«

Ob tem je izjemno pomembna zadnja alineja 10.č člena, ki pravi: »Za organiziranje vrtca pri visokošolskem zavodu se smiselno uporablja določba prvega odstavka 10.c člena zakona, ki ureja organiziranje javnega vrtca v prostorih zasebnega partnerja.«

Kaj ta sprememba zakonodaje pomeni za okolje Mestne občine Koper?

Zagotovo bi univerzitetni vrtec predstavljal obogatitev ponudbe predšolskih programov v Mestni občini Koper. Glede na to, da bi bil to univerzitetni vrtec, bi neposredno največ pomenil zaposlenim na Univerzi na Primorskem, posredno pa bi bil njegov vpliv občuten seveda v okolju, v katerem deluje Univerza na Primorskem, ter širše v regiji, državi in v čezmejnem prostoru.

Zagotovo bi takšen vrtec po vzoru tujih držav prinesel veliko koristi. Katera je največja?

Univerzitetni vrtec bi predstavljal obogatitev ponudbe predšolskih programov nasploh, študentom in zaposlenim na Univerzi na Primorskem pa bi zagotovili odlične pogoje za kvalitetno vzgojo in izobraževanje njihovih otrok, zagotovil bi različne obogatitvene dejavnosti znotraj izvedbenega kurikula (tuji jezik, športne aktivnosti, naravoslovne, umetniške dejavnosti …), zagotovil bi različne dodatne dejavnosti (igralne urice kot organizirana dejavnost, ki omogoča ustvarjalno dejavnost otrok v času odsotnosti staršev zaradi delovnih obveznosti, vključevanje otrok prve triade v popoldanske dejavnosti …) in podobno.

Poleg tega bil tak vrtec tudi izjemno pomemben za razvoj institucionalne predšolske vzgoje in predšolske pedagogike kot znanstvene discipline ter didaktik in predmetnih didaktik, saj bi raziskovalci in študenti naše fakultete imeli možnost razvijanja in nadgrajevanja sodobnih pristopov zgodnjega učenja in poučevanja na vseh področjih.

Katere evropske pedagoške fakultete pa že imajo ustanovljen univerzitetni vrtec? Bi lahko njihov model uporabili tudi v Sloveniji?

Takih primerov je v Evropi več, med drugim: Kinderopvang Heyendael Radboud Universiteut, Nijmegen na Nizozemskem, University College Dublin na Irskem, Imperial College London v Veliki Britaniji, Vadbeni vrtec West Hungarian University, Sopron na Madžarskem, Univerzita Palackého Olomouc – Fakulta pedagogická na Češkem. Implementacija je seveda možna, vendar brez povezovanja in medsebojnega sodelovanja tako pomembna institucija ne more delovati. Vrtec mora biti vpet v okolje in biti del njega.

Andreja Sopič, UP PEF