V petek, 22. septembra 2017, je bil v prostorih Fakultete za turistične študije – Turistice Univerze na Primorskem (UP FTŠ) izveden zaključni dogodek projekta Identifikacija, klasifikacija in potenciali razvoja produktov socialnega turizma v Sloveniji, s poudarkom na programih za seniorje (Projekt V5-1512). Projekt, ki spada v skupino Ciljnih raziskovalnih projektov, sta financirala Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost (ARRS) in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS (MGRT). V nadaljevanju so povzeti glavni izsledki projekta.

Turizem predstavlja področje zagotavljanja temeljnih človekovih pravic do preživljanja prostega časa, ki izhaja iz Temeljne listine o človekovih pravicah ZN in prinaša številne pozitivne učinke posamezniku in družbi kot celoti. Žal se dogaja, da je številnim posameznikom v sodobni družbi ta pravica onemogočena in si počitnic zaradi slabega socialno-ekonomskega položaja ali drugih okoliščin, kot so denimo slabo zdravje, težave v mobilnosti in različne vrste invalidnosti, ne morejo omogočiti. Socialni turizem se je razvil kot alternativa klasičnim oziroma komercialnim oblikam turizma, kjer s posebnim posluhom za zmožnosti in omejitve prilagajamo ponudbo potovanj in počitnic deprivilegiranim družbenim skupinam.

Stopnja razvitosti sodobne družbe se odraža v njeni skrbi za različne ranljive skupine, med katerimi je starejša populacija čedalje bolj izstopajoča. Kakovost življenja starejših se odraža v sreči, varnosti in zadovoljstvu z različnimi aspekti življenja. Pri tem je problematično, da kar petina starejših Evropejcev izraža nizko stopnjo, kar dve tretjini pa le srednjo stopnjo zadovoljstva z življenjem. V Sloveniji je stopnja zadovoljstva z življenjem pod evropskim povprečjem.

Le 49 % Evropejcev, starejših od 65 let, se aktivno vključuje v potovanja, kar je bistveno manj od deleža v drugih starostnih skupinah (med 61 % in 71 %). Čeprav starejši od 65 let v EU predstavljajo 22 % vsega prebivalstva, pa predstavljajo zgolj 18 % turistov iz EU. Več kot tretjina Evropejcev, starih 55 ali več let, ne potuje, slaba petina pa do enkrat letno. Slaba polovica jih kot glavni razlog navaja finančne razmere (44 %) in zdravstvene razloge (37 %). Starejša populacija se torej sooča s problemom aktivnega udejstvovanja v turizmu, zato predstavljajo tudi eno izmed štirih skupin koristnikov socialnega turizma, ki jo po definiciji Calypsa sicer sestavljajo še mladi, družine in invalidi.

Starejši (55–80 let) predstavljajo pomemben tržni potencial za turizem, saj trenutno tvorijo četrtino prebivalstva v EU. Gre torej za pomemben del evropske družbe, ki pa se več kot očitno sooča s problemom zagotavljanja pravice do kakovostnega preživljanja prostega časa, kamor spadajo tudi turistične aktivnosti. Slovenija se zaveda problema in priložnosti na področju razvoja socialnega turizma in tako stopa na pot sistemskega omogočanja potovanj in počitnic deprivilegiranim skupinam ljudi. Projekt je identificiral možnosti in priložnosti za razvoj učinkovitih oblik počitnic in potovanj, ki lahko občutno izboljšajo možnosti starostnikov za udejstvovanje v turizmu in s tem posledično tudi izboljšajo kakovost njihovega življenja (npr. zdravje, zadovoljstvo, rekreacija, znanje, socializacija).

Socialni turizem pa prinaša tudi številne pozitivne učinke za družbo, ki so socialne in gospodarske narave (slika spodaj). Med izstopajočimi socialnimi učinki so npr. zmanjševanje družbene neenakosti, spodbujanje socialne vključenosti in povečanje kakovosti življenja v družbi, med gospodarskimi učinki pa izstopajo višja gospodarska rast, zmanjševanje vplivov sezonskosti na poslovanje v turizmu in omogočanje razvoja regij oziroma turističnih destinacij.

Identificirane koristi socialnega turizma starejše populacije

Ena od ugotovitev je ta, da se starejša populacija v Sloveniji v bistveno manjšem obsegu kot druge starostne skupine udejstvuje v turizmu. Po razpoložljivih podatkih Statističnega urada RS starejši od 65 let opravijo le dobro desetino vseh potovanj Slovencev. Prav tako se ugotavlja, da starejši od 65 let za potovanja potrošijo  tretjino manj kot povprečni prebivalec Slovenije. Še bolj zanimiva je primerjava vedenja turistov seniorjev (65+) in turistov mladostnikov (15–24 let). Ta kaže, da seniorji opravijo le dve tretjini potovanj mladostnikov in da potrošijo okoli 30 % manj kot mladostniki. K takšni »potovalni« sliki starejše populacije prispevajo številne ovire. S takšno nizko stopnjo zmožnosti in dejanskega udejstvovanja v turizmu se niža kakovost življenja starejše populacije in hkrati bremenijo nekatera družbena področja, ki so odvisna od kakovostnega preživljanja prostega časa starejše populacije in tudi njihovega udejstvovanja v turizmu (npr. zdravstveni sistem). Turistična potovanja namreč neposredno pozitivno vplivajo na regeneracijo (psihično in fizično) organizma in s tem prispevajo k manj zdravstvenih težav.

Socialni turizem izhaja iz naslednjih razvojnih pobud:

  • (pogojno) sistemske pobude, kot so npr. pobude Sindikata za gostinstvo in turizem;
  • pobude dobrodelnih, nevladnih, neprofitnih organizacij, kot so na primer pobuda Rdečega križa ali Zveze paraplegikov Slovenije,;
  • pobude socialnega podjetništva, kot so npr. pobude zavoda in turistične agencije Premiki;
  • zasebne pobude (tržno naravnane pobude), kot so npr. pobude turistične agencije Relax.

Ugotovitve kažejo, da v Sloveniji poznamo vse štiri v svetu uveljavljene modele socialnega turizma:

  • participativni model (npr. projekt »Peljimo jih na morje« ; Rdeči Križ Slovenije);
  • inkluzivni model (npr. pobude in programi na portalu sindikalne-pocitnice.si);
  • adaptacijski model (npr. programi zavoda in potovalne agencije Premiki);
  • stimulacijski model (npr. programi v okviru ponudbe »Senior« pri potovalni agenciji Relax).

V Sloveniji pa se pojavlja še četrti model socialnega turizma, s poudarkom na seniorjih, ki je morda celo unikum: hibridni model. Primer so programi društev upokojencev, ki v sodelovanju s komercialnimi potovalnimi agencijami pripravljajo prilagojene turistične programe za svoje člane. To so programi s posebnimi popusti, prilagojeno vsebino ponudbe, prilagojenimi prevozi, možnostmi plačila na obroke, organizacijo posebnega spremljevalca in podobno, ki praviloma potekajo v nizki sezoni. Pretežno so to domači enodnevni in večdnevni izleti po Sloveniji in bližnji okolici ter daljši zdraviliški izleti in poletna letovanja. Programi društev upokojencev so namenjeni (pretežno) njihovim članom in nastajajo v sodelovanju s komercialnimi ponudniki, v sklopu dolgoročnih javno-zasebnih partnerstev.

Ob tem se potrjuje, da se programi socialnega turizma prilagajajo trgu in torej potrebam ciljnih porabnikov socialnega turizma. Navkljub temu obstaja precej manevrskega prostora za vpeljavo v svetu uveljavljenih oblik socialnega turizma v Slovenijo.

Ključni rezultati projekta so:

  • analiza stanja in razvojnih potencialov socialnega turizma v RS;
  • identifikacija in klasifikacija različnih slovenskih seniorskih programov socialnega turizma;
  • študija obstoječih nacionalnih in tujih modelov podpornih mehanizmov socialnega turizma;
  • študija izvedljivosti spletnega portala za povezovanje ponudbe in povpraševanja na področju socialnega turizma za starejše;
  • Oblikovanje politik in ukrepov na področju razvoja socialnega turizma v RS.

Ključni predlogi projekta so:

  • Slovenija potrebuje več razvojnih iniciativ na področju turizma za ciljne porabnike socialnega turizma;
  • potrebnega je več povezovanja med državo, gospodarstvom, neprofitnim sektorjem, organizacijami in civilno družbo, ki povezuje ciljne porabnike socialnega turizma;
  • jasno je razvidna pobuda za evidentiranje in lažje dostopanje do informacij turistične ponudbe in povpraševanja za ciljne porabnike socialnega turizma;
  • ključne informacije za deležnike na področju socialnega turizma je treba vključiti v obstoječe komercialne informacijske in distribucijske kanale v turizmu;
  • treba je sprejeti usklajene strateške usmeritve države na področju socialnega turizma in posledično prilagoditi zakonodajne akte;
  • treba je vzpostaviti finančne mehanizme za porabnike in ponudnike na področju socialnega mehanizma (npr. vavčerski sistem ali sistem diskontiranja) in poskrbeti, da se slednji namenja za potrebe potovanj;
  • treba je vzpostaviti druge sisteme podpore za ponudbo in povpraševanje na področju socialnega turizma (npr. infrastruktura za dostop, ciljni programi potovanj ipd.);
  • treba je oblikovati program celovitega spodbujanja in informiranja javnosti (gospodarstvo, neprofitni sektor, država, civilna družba) o problematiki, koristih in učinkih socialnega turizma v Sloveniji.

Projekt je prikazal številne prednosti spodbujanja socialnih oblik turizma s poudarkom na programih za starejšo populacijo in povezal ključne akterje na tem področju. Predlagani so specifični ukrepi, s katerimi je mogoče spodbuditi starejše, da se aktivneje vključujejo v potovanja in s tem dejansko uživajo svojo temeljno pravico. Hkrati pa predlagani ukrepi vodijo do oblikovanja turistične ponudbe na način, da bodo tudi starejši lahko aktivno prispevali k turizmu kot eni najpomembnejših gospodarskih panog, med drugim k reševanju sezonskosti in z njo povezanih poslovnih izzivov turističnega sektorja.

Emil Juvan, UP FTŠ

Naslov projekta: Identifikacija, klasifikacija in potenciali razvoja produktov socialnega turizma v Sloveniji, s poudarkom na programih za seniorje (Projekt V5-1512).

Vodja projekta: Emil Juvan, PhD.

Člani projektne ekipe: dr. Janja Gabruč (UP FTŠ), dr. Dejan Križaj (UP FTŠ), dr. Mateja Sedmak (ZRS Koper), mag. Zorana Medarič (UP FTŠ) in dr. Jasna Hrovatin (Fakulteta za dizajn).