Predstavitev prvega romana za lahko branje Aksinje Kermauner

UP FHŠ, Oddelek za slovenistiko, in UP PEF sta 29. marca 2017 v sklopu SloVečerov in Tedna UP PEF organizirala predstavitev prvega slovenskega romana za lahko branje dr. Aksinje Kermauner Cvetje in ogenj (2016). Pri predstavitvi avtorskega romana, ki jo je vodila dr. Vladka Tucovič z UP FHŠ, so sodelovali tudi uporabniki Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem, ki so pomagali pri njegovem nastanku.

V okviru SloVečerov in Tedna UP PEF sta Oddelek za slovenistiko UP FHŠ in UP PEF gostila dr. Aksinjo Kermauner, pisateljico in visokošolsko učiteljico na UP PEF. Skupaj z uporabniki Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem (CUDV) – socialnovarstvenega zavoda za otroke, mladostnike in odrasle z zmernimi, težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju – je napisala prvi slovenski roman lahkega branja za odrasle.

Lahko branje v Sloveniji promovira in razvija Zavod RISA, Center za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje, ki deluje od leta 2011. Poleg tega se zavod zavzema za enakopraven dostop do kulturnih vsebin. Predstavnici zavoda Saška Fužir in Tatjana Knapp sta na SloVečeru poslušalcem predstavili tudi posebnosti lahkega branja. Tako so poimenovane knjige in časopisi za odrasle, ki jih lažje beremo in razumemo. Dejali sta, da je poleg prilagojene vsebine prirejena tudi velikost črk, vrsta papirja, obseg beline, dolžina odstavkov, poravnava besedila v levo, slike in druge značilnosti, ki omogočajo lahko branje med drugim tudi slabovidnim osebam. Zato takšne knjige niso namenjene samo tistim, ki težko berejo, ampak so primerne tudi za širšo populacijo. Kljub temu ne gre za trivialno literaturo, saj teme niso lahke. Do lani je bilo v Sloveniji v lahko berljivi obliki izdanih kar nekaj knjig, npr. Romeo in Julija, Visoška kronika, Pod svobodnim soncem idr. Izdana dela so le prozna, saj je poezijo težje prilagajati.

Zaradi pomanjkanja tovrstne literature na Slovenskem je nastal prvi avtorski roman za lahko branje Cvetje in ogenj. Dr. Aksinja Kermauner se je odločila za tovrstno pisanje na pobudo uporabnikov CUDV Črna na Koroškem, ki so imeli do takrat v svoji knjižnici le otroške in mladinske knjige. Povprašala jih je, katera tema jih najbolj zanima, in tako je nastala soavtorska romantična ljubezenska zgodba. Uporabniki centra so s pisateljico ustvarili glavna junaka, njun opis, zaplet zgodbe in pisateljici predlagali tudi nadaljevanje zgodbe.

Dr. Aksinja Kermauner je pri nastanku knjige poudarila pomen sodelovanja z uporabniki CUDV, saj so razumljivost romana tudi preizkusili. Pri tem je poudarila, da bi morali v Sloveniji definirati stopnje lahkega branja, saj bi se lahko še bolj prilagodili različni populaciji. Poudarila je, da je nujno potrebna sistematizacija, saj se ciljne skupine lahkega branja prikrivajo.

Udeleženci SloVečera so se strinjali, da so takšne knjige primerne tudi za priseljence, ki se učijo slovenski jezik, za starejše, za osnovne šole s prilagojenim programom tern tudi za gluhe in naglušne osebe, ki jim slovenščina ni prvi jezik. To pomeni, da je lahko branje primerno tako za tiste, ki se ga poslužujejo določen čas, kot za tiste, ki ga potrebujejo vedno.
Roman za lahko branje Cvetje in ogenj.

Roman za lahko branje Cvetje in ogenj.

Več o dr. Aksinji Kermauner in romanu lahkega branja na njeni predstavitveni strani pri Založbi Miš in v prispevku Veronike Rot Cilj: brati in prebrano razumeti na spletnem portalu RTV Slovenija.

Andreja Sopič, UP PEF