USPEŠNA PRVA (BIO)PSIHOLOŠKA ŠOLA UP FAMNIT

Medtem ko so poletne šole oddelkov za matematiko in biodiverziteto na UP FAMNIT tako rekoč že tradicija, je letos svojo premiero doživela tudi poletna šola Oddelka za psihologijo. Od 22. do 24. julija so udeleženci (Bio)psihološke poletne šole, ki je bila namenjena študentom (bio)psihologije in sorodnih smeri, pa tudi vsem, ki jih zanima raziskovanje in njegov pomen v psihološki praksi, prisluhnili predavanjem, ki so jih izvedli strokovnjaki in raziskovalci z različnih področij.

Zakaj so se na Oddelku za psihologijo odločili, da organizirajo poletno šolo?

»Poletne šole so odlična priložnost, da v obdobju leta, ki je primarno namenjen revitalizaciji telesa in uma, stimuliramo naše razmišljanje z vsebinami, za katere med letom težko najdemo čas. Na nek način gre za aktivno preživljanje prostega časa, če si lahko izposodimo pogosto uporabljen izraz,« odgovarja organizatorka in asistentka na UP FAMNIT, dr. Simona Gomboc.

V tem času so bile ponujene vsebine, ki so aktualne in predstavljajo pomembno dopolnilo rednemu študijskemu procesu ter predstavljajo možnost za dodatno refleksijo tako raziskovalnih praks kot njihove aplikacije v psihološki stroki. Dr. Simona Gomboc pravi, da so izpolnili pričakovanja, saj jim je uspelo: »združiti prijetno s koristnim in se v sproščenem okolju naučiti veliko novega.«

V okviru programa Znanost in praksa psihologije so predavanja izvedli: izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik, dr. Urša Mars Bitenc, Urša Bernardič, Dejan Kozel, Nina Krohne, Nina Kočar, Meta Lavrič, Nejc Plohl, Ajda Erjavec Bartolj, Tamara Mijatović, gostili pa smo tudi zaslužnega profesorja dr. Jamesa C. Coyna z University of Pennsylvania, ki velja za enega najbolj vplivnih psihologov druge polovice 20. stoletja.

.

»Poletne šole sva se udeležili zato, da bi pridobili širši pogled na psihologijo, njene raziskovalne metode in samo raziskovanje, zlasti znotraj različnih strok. Želeli sva poglobiti najino znanje, kar sva s pomočjo kvalitetnih predavanj in strokovnjakov z različnih področij tudi dosegli,« sta ob koncu šole navdušeno povedali udeleženki Sara Brglez in Lara Menegatti. »Všeč nama je bilo predvsem lepo in sproščeno vzdušje, zaradi manjšega števila udeležencev so se lahko razvile kvalitetne debate, prednost je bila vsekakor lokacija in bližina morja. Prav tako je bilo med predavanji dovolj odmorov, da smo si lahko spočili glave in jih pripravili na nove doze podatkov.« Pohvalili sta še organizacijo šole: izbor tem, odlične predavatelje in možnost, da sta lahko na znanost pogledali na izven navidezno rigidnih metod v raziskovanju. »Spoznali sva, kako je pomembno, da kot znanstveniki vedno dvomimo, vedno preverjamo, predvsem pa da smo vedno iskreni pri raziskavah in ugotovitvah.«

Sestavo programa je narekovala tudi potreba po dodatnih znanjih o nekaterih manj uveljavljenih metodoloških pristopih, in želja po širšem razmisleku o pomenu raziskovalnega dela za psihološko prakso. Dr. Simona Gomboc: »Večina predavanj in delavnic je bila metodološko obarvanih. Predstavljene so bile nekatere kvantitativne metode (npr. test implicitnih asociacij) kot tudi kvalitativne (npr. utemeljena teorija in autoetnografija). Preizkusili smo nekaj orodij za obdelavo podatkov (spletne ankete, psychtooles), razmišljali o možnostih in omejitvah prenosa znanosti v prakso in to v različnih kontekstih psihološkega udejstvovanja (tako v pedagoškem kot kliničnem kontekstu in na področju socialnega varstva). Hkrati pa so bile v manjšem obsegu prisotne še ne-metodološke teme (predstavljen je bil koncept hotene nevednosti, kritično so razmišljali tudi o čuječnosti).«

Bo tudi poletna šola Oddelka za psihologijo postala tradicija?

»Vsekakor so naše želje, da poletne šole organiziramo tudi v naslednjih letih. Pri tematski zasnovi se bomo poskušali odzivati na aktualne interese zainteresiranih udeležencev in potrebe po dodatnih znanjih znotraj naše stroke,« zaključi dr. Gomboc, udeleženki Sara in Lara pa sta odločni: tovrstna izobraževanja so za študente nujno potrebna: »Vsem študentom svetujeva, da se udeležijo bodočih poletnih šol, saj poleg očitnega novo pridobljenega znanja prinašajo tudi nova poznanstva, študenti različnih generacij navežemo stike in si med sabo delimo izkušnje. Prav tako pa na takšnih izobraževanjih pogosto najdeš sebe kot študenta, ugotoviš, kaj so tvoje ambicije, odkriješ nove zanimive teme in ob vseh informacijah in debatah se ti porodijo nove ideje.« Ideje, ki lahko obogatijo tako življenje posameznika kot stroko.