Andreja Kutnar: V lesu je rešitev za prihodnost človeštva

Izr. prof. dr. Andreja Kutnar poglobljeno proučuje več področij te večplastne vede, pri čemer jo odlikuje izrazito interdisciplinaren pristop in široka mednarodna vpetost. Je tudi vodja projekta InnoRenew CoE.

Kot začetnica področja znanosti o lesu na Oddelku za aplikativno naravoslovje Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT) ter na Oddelku za tehnologijo Inštituta Andrej Marušič Univerze na Primorskem (UP IAM) že od leta 2009 skrbi za popularizacijo znanosti o lesu in o uporabi lesa v vsakdanjem življenju. Področje Andrejinega raziskovanja in komuniciranja z različnimi skupinami domače in mednarodne javnosti je izjemnega pomena za Slovenijo, saj spodbuja prehod v nizkoogljično družbo, preskok v krožno gospodarstvo in preoblikovanje v na znanju temelječo kulturo inovacij.

S Kutnarjevo smo se pogovarjali o njenem prizadevanju za razširjanje zavedanja o pomenu obnovljivih virov materialov, o pomenu trajnostnega razvoja v odnosu do narave in o pomenu prijazne družbe do ljudi.

Začniva pri začetku. Od kod prihajate?

Prihajam iz vasi v okolici Ljubljane, kjer sem se že v najzgodnejšem otroštvu pričela srečevati s predelavo lesa v družinski obrtni mizarski delavnici. S klasično izobrazbo sem se srečala na Gimnaziji Želimlje, prvi zasebni gimnaziji v samostojni Sloveniji, osnovno teoretično znanje lesarstva pa sem pridobila na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Največ specializiranega znanja, tako teoretičnega kot praktičnih raziskovalnih in razvojnih veščin, ter izkušenj razširjanja izsledkov dela pa sem pridobila na Univerzi v Oregonu (Oregon State University), kjer sem opravila dobršen del svojega doktorata in tudi podoktorski študij. Po povratku v Evropo pa sem si med delom na Inštitutu za lesarstvo in trajnostni razvoj (ILTRA), ki ga je ustanovilo devet slovenskih lesarskih podjetij, z vključevanjem v razne strokovne organizacije na stari celini kmalu ustvarila mrežo vrhunskih sodelavcev na svetovni ravni. Z njimi od tedaj v neformalnem sodelovanju ali pa v skupnih projektih na najzahtevnejši ravni raziskujemo najbolj aktualne in najrazličnejše vidike uporabe materialov iz obnovljivih virov.

V uvodni predstavitvi ste večkrat uporabili besedo les in lesarstvo.

Da, les je vsaj za Slovenijo najpomembnejši material iz obnovljivega vira. Zaradi izredno raznolikih lastnosti ga lahko uporabimo za tako široko paleto namenov, kot je ustvarjanje lastnega bivanjskega okolja (gradbeništvo in notranja oprema), izdelava orodij in potrebščin (na primer suha roba in posoda), predelava v vlakna (papir in njemu podobni materiali, embalaža in tekstilije), pridobivanje kemikalij, ustvarjanje predmetov in objektov kulturne dediščine in tako dalje, na koncu koncev pa ga lahko izrabimo še za pridobivanje energije. Analogno je oziroma bi moralo biti tudi lesarstvo, tako inovacijska kot vse njegove druge verige vrednosti, za to državo vitalnega pomena. S širšo uporabo lesa, ki ga iz slovenskih gozdov pridobivamo na trajnostni način, bi lahko namreč najenostavneje in z najmanj družbenih stroškov storili ogromen korak proti nizkoogljični ali celo brezogljični (!) družbi, precejšen delež nacionalne ekonomije pa spremenili v krožno gospodarstvo.

Ali je to sploh možno? Ali obstajajo brezogljične družbe?

Brezogljičnih družb še ni. Je pa to teoretično možno. V svetu je namreč veliko prizadevanj v to smer (denimo prehod na leseno gradbeništvo, večja vsestranska uporaba lesa, pridobivanje energije iz obnovljivih virov). Prednjačijo skandinavske dežele in Islandija.

Ste izjemno aktivni. Ste vršilka dolžnosti direktorice nedavno ustanovljenega Centra odličnosti InnoRenew CoE, vodja oddelka na UP IAM, vodja Slovenske gozdno-lesne tehnološke platforme (SGLTP), udeleženi ste v številnih komisijah in drugih organih na Univerzi na Primorskem, v mednarodni organizaciji Society of Wood Science and Technology (SWST), v enem izmed vodilnih evropskih združenj organizacij iz gozdno-lesarskega sektorja InnovaWood in tako naprej. Kako sploh združujete vse te funkcije, vsa opravila? Od kod črpate vso energijo?

Že od mladih nog sem navajena trdega dela, ki se ne konča ob neki vnaprej določeni uri. V obrtniški delavnici delaš, dokler naročilo ni končano, dokler stranka ni zadovoljna, ne pa, ko je ura tri popoldan. Drugače pa sem od nekdaj želela izvedeti, kar me je zanimalo, in narediti kaj, kar je spremenilo stvari na bolje, ustvarilo nekaj novega in koristnega. Cilj je torej tisto, kar me navadno motivira. Vsekakor pa imam veliko podpore v družini, še posebej s sestro Klavdijo se dobro dopolnjujeva in vzajemno podpirava. Seveda je odgovornost do ekipe, s katero sodelujem, in do sodelavcev po vsem svetu tudi velik dejavnik motivacije.

Kdaj in zakaj ste se odločili za sodelovanje z Univerzo na Primorskem?

Z UP sem pričela sodelovati že skoraj takoj po povratku v Slovenijo. To sodelovanje je postajalo vse intenzivnejše. Ko je zaradi gospodarske krize propadel dobršen del podjetij, ustanoviteljev Inštituta za lesarstvo in trajnostni razvoj, kar je povzročilo tudi njegov zaton, sem se popolnoma posvetila delu na univerzi. Eden od dejavnikov, ki je pripomogel k moji odločitvi za UP, je bila tudi podpora vodstva, s sedanjim rektorjem profesorjem dr. Draganom Marušičem na čelu. Ne kakršnakoli deklarativna podpora, ampak dejanska zavezanost omogočanju dela mladim, ambicioznim, odličnim in v internacionalizacijo naravnanim raziskovalcem.
Foto: Mirella Baruca.

Foto: Mirella Baruca.

Prav na UP ste s ožjo projektno skupino šestih zagnanih raziskovalcev pod vašim vodstvom – ob širši podpori številnih sodelavcev s treh fakultet – združili še sedem partnerjev s področja lesarstva, skupaj z mentorsko institucijo, vrhunskim, svetovno znanim inštitutom Fraunhofer Institut za raziskave na področju lesarstva, v uspešen projekt z imenom InnoRenew CoE. Nam lahko poveste kaj več o tem?

Projekt InnoRenew CoE, katerega končni cilj je samostojno delujoč »InnoRenew CoE - Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja«, je rezultat novega instrumenta okvirnega programa »Obzorje 2020« Evropske komisije za financiranje bolj enakomerne razporeditve vrhunske znanosti – Teaming. Pridobili smo ga v neusmiljeni konkurenci 169 prijav, že za priprave nanj pa smo porabili dve leti. Povezali smo ne le prej omenjenih sedem slovenskih (Univerza v Mariboru, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Inštitut za celulozo in papir, Zavod E-Oblak, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije) ter nemškega odličnega partnerja, ampak smo v živem laboratoriju Centra odličnosti zbrali že skoraj 70 kreativnih posameznikov (oblikovalci, arhitekti in tako dalje), podjetij, inštitucij in zvez iz kar 22 držav. V novem centru odličnosti bomo raziskovali, razvijali in inovirali na področju obnovljivih materialov in raziskav zdravega bivanjskega okolja. Strateški cilj delovanja je omogočiti preboj Slovenije na vodilno mesto v Evropi na področju trajnostnega gradbeništva. Dosegli bomo ustvarjanje pametnega, trajnostnega in sodobno grajenega okolja za vse generacije, s čimer želimo prispevati svoj ocenjujemo, da odločilen delež pri transformaciji Slovenije v družbo, ki je osredotočena na trajnostni razvoj, ciklično gospodarstvo, blaginjo ljudi ter na uporabo lastnih obnovljivih virov in sredstev.
Tim raziskovalcev z UP, ki so projekt InnoRenew CoE pripeljali do uspeha (z leve proti desni): izr. prof. dr. Andreja Kutnar (vodja), Marko Posavčević, Črtomir Tavzes, Michael Burnard, Matthew Sc

Tim raziskovalcev z UP, ki so projekt InnoRenew CoE pripeljali do uspeha (z leve proti desni): izr. prof. dr. Andreja Kutnar (vodja), Marko Posavčević, Črtomir Tavzes, Michael Burnard, Matthew Sc

Koliko časa traja projekt in v kateri fazi ste trenutno?

Sam projekt bo trajal pet let, vendar bo njegov glavni rezultat, center odličnosti InnoRenew CoE, nato trajno in trajnostno živel kot nova vrhunska raziskovalna in inovacijska inštitucija, neprofitni zasebni zavod. Sam zavod smo že ustanovili, tudi projekt se je že uradno pričel. Končujemo še zadnja administrativna opravila in se usklajujemo z Vlado Republike Slovenije oziroma z Ministrstvom RS za izobraževanje, znanost in šport glede podrobnosti financiranja za InnoRenew CoE potrebne infrastrukture. Predvsem pa nas veseli, da smo že pričeli s postopki za zaposlovanje novih znanstvenih sodelavcev. Pogodbe smo podpisali že s tremi vrhunskimi strokovnjaki, ki bodo vodili in usmerjali znanstveno aktivnost centra. Prav zdaj smo objavili razpise tudi za delovna mesta vodij raziskovalnih skupin, ki bodo, ko bodo izbrani in zaposleni, skupaj z izvedenci opravili še izbiro ostalih zaposlenih raziskovalcev. Zato pričakujemo, da bomo v najkrajšem možnem času zagnali tudi raziskovalno delo. To sicer že poteka pri partnerjih projekta InnoRenew CoE, saj smo v raziskovalnem in razvojnem programu predvideli tako imenovane zagonske projekte, s katerimi bomo še tesneje povezali partnerstvo, projektu pa zagotovili potrebna znanja in veščine za spoprijem s trgom inovacij.
Infografika: Mirella Baruca.

Infografika: Mirella Baruca.

So ti razpisi za delovna mesta dostopni na spletu?

Seveda, do vsebine lahko dostopate prek spletne strani www.innorenew.eu, kjer so zbrane vse informacije o projektu, do samih razpisov pa prek povezave innorenew.eu/en/jobs.

Katere pa bodo vaše nadaljnje aktivnosti?

Z nadaljnjimi aktivnostmi bomo uresničevali jedrni raziskovalno razvojni program InnoRenew CoE, v katerem se bomo posvetili dvema glavnima temama, modificiranemu lesu ter restorativnemu okoljskemu in ergonomskemu oblikovanju. Prav na teh področjih želimo postati vodilna raziskovalno-inovacijska institucija na svetu. Obenem se bomo z izgrajeno infrastrukturo ter zbranimi vrhunskimi znanstveniki in strokovnjaki pričeli potegovati za nove vire financiranja najpomembnejših raziskav v sodelovanju s člani živega laboratorija InnoRenew CoE.
Partnerji projekta InnoRenew CoE ob podpisu konzorcijske pogodbe 27. 3. 2015. Foto: Alen Ježovnik.

Partnerji projekta InnoRenew CoE ob podpisu konzorcijske pogodbe 27. 3. 2015. Foto: Alen Ježovnik.

Slovenija je po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije tretja evropska država po poraščenosti z gozdnatimi površinami. Kako les uporabljamo v Sloveniji? Ali ga, glede na bogate možnosti, sploh dovolj izkoriščamo?

V Sloveniji, žal, nikakor ne izkoristimo potenciala, ki nam ga omogoča les kot naše edino naravno bogastvo, ki ga premoremo v večjih količinah. Zgolj kratka, neznanstvena, »čez palec« izračunana ilustracija nam hitro pokaže neizkoriščene potenciale. V Sloveniji bi lahko, po ocenah gozdarjev, posekali do osem milijonov kubičnih metrov lesa letno. Če bi imeli znanje in sposobnosti predelati ga do stopnje, ki je enakovredna uporabi v lesnem gradbeništvu (zelo groba ocena vrednosti kubičnega metra lesa, vgrajenega v hiše, je 1.000 evrov), bi ustvarili 8 milijard letnega prihodka. Realnost pa je taka, da smo v letu 2016, prvič po ekonomski krizi, v lesarskem sektorju ustvarili komaj nekaj milijonov več od milijarde evrov. Ne morem si niti predstavljati, kakšne vrednosti bi lahko ustvarili s predelavo v visoko tehnološko zahtevno embalažo, kompleksne spojine »zelene kemije«, napredne materiale z nanokristalinično celulozo, zdravila in prehranske dodatke in tako naprej, ki dosegajo še bistveno višje vrednosti od lesa, porabljenega v gradbeništvu.

Pred dvema letoma je Slovenijo prizadel hud žled, ki se bo zapisal v slovensko zgodovino kot ena najhujših naravnih ujm. Po objavljenih podatkih je nastalo za več kot 400 milijonov evrov škode. Sanacija je bila dolgotrajna, ponekod so gozdovi še vedno polni polomljenih dreves. Če in kakšna bi lahko bila vloga Centra odličnosti v tem primeru?

Za takratno ujmo InnoRenew CoE nastaja popolnoma prepozno. V prihodnosti pa vidim potencialno vlogo Centra v razvoju tehnologij za uporabo takega lesa v novih kompozitih, osnovanih na modificiranem lesu, ki ga je na voljo v ogromnih količinah po tovrstnih naravnih katastrofah. Takega lesa namreč ne moremo uporabljati kot običajno posekanega lesa, zato predvidevam, da bi ga morali predhodno modificirati, nato pa uporabiti v lesnih tvorivih za pripravo visokotehnoloških kompozitov.

Ali lahko Center pripomore tudi v smeri, da bi se ustavilo propadanje domače lesnopredelovalne panoge?

To je ena od poglavitnih nalog InnoRenew CoE. Zato Center odličnosti ne bo le raziskovalna in razvojna institucija, ampak bo imel močno inovacijsko skupino. S pripravo analiz trga, tržnih strategij in novih poslovnih modelov bo omogočila tržno pozicioniranje novih materialov, izdelkov in storitev, ki jih bomo skupaj z industrijskimi partnerji razvijali v samem centru in pa v partnerstvu InnoRenew. Pri tem bo eno glavnih orodij že prej omenjeni živi laboratorij, ki ga bomo v prihodnje intenzivno širili (dodatne storitve) in dopolnjevali spekter vanj vključenih deležnikov.

Če je vsem znano, da je les vsestranski, da na človeka blagodejno vpliva, da je od vseh materialov za gradnjo objektov in proizvodnjo izdelkov iz lesa potrebno najmanj energije, da znižuje emisije toplogrednih plinov in v največji meri pripomore k blažitvi podnebnih sprememb, da ni le vir za gradnjo gozdnih barak, je možna rešitev sprememba zakonodaje? Ali lahko postane Center odličnosti ustrezen sogovornik organov, ki urejajo zakonodajno področje gradnje v Sloveniji? Kaj je potrebno storiti, da bi spremenili standarde gradnje bivalnih okolij?

Dialog s pripravljavci politik in političnimi odločevalci bo aktivnost InnoRenew CoE, ki bo prav tako ključna za njegov uspeh. Če resnično želimo, da bi naši otroci in vnuki še lahko živeli na Zemlji v vsaj približno znosnih razmerah, je neizogibno, da zelo spremenimo naš odnos do okolja, predvsem do izkoriščanja virov in energije. Za urejanje, uporabo in vzdrževanje bivanjskega okolja porabimo približno 40 odstotkov vseh virov in energije. Prehod na uporabo trajnostno pridobljenega lesa bi bil tako eden najelegantnejših načinov prehoda v nizkoogljično družbo. Ker večino lesa po izteku življenjske dobe prvega izdelka lahko zelo uspešno predelamo in uporabimo kot surovino za naslednjega, pa s tem omogočamo tudi zelo eleganten prehod na krožno gospodarstvo brez velikih vlaganj in sprememb v organizaciji sektorja.

Marthin Luther je dejal: »Če bi verjel, da bo jutri konec sveta, bi še vedno danes posadil drevo.« Je torej v lesu rešitev za prihodnost človeštva?

V InnoRenew CoE, pa tudi sama tako mislim, smo v to povsem prepričani.

Mirella Baruca, UP


https://youtu.be/OsHTEPzZhmU

Video: Damjan Muhič.