Digitalizacija in nove oblike zaposlitve

V času, ko so države EU na dobri poti gospodarske rasti, potem ko jih je resno prizadela finančna, socialna, okoljska in moralna kriza, se vedno pogosteje sprašujemo o pravični razporeditvi bogastva v družbi. Gospodarska kriza je namreč pokazala, da so le določeni tipi podjetij preživeli, taka podjetja, ki so delovala preko nacionalnih meja, ki so se znala prilagoditi v spreminjajoči se družbi in novim tržnim zahtevam. Že nekaj mesecev veliko berem o prihodnosti dela. Pojavljajo se nove oblike zaposlitev, ki so jim skupni nov model sodelovanja med delavci in delodajalci oz. naročniki in izvajalci ter novi načini izvajanja dela.

Predvsem digitalizacija ima velik vpliv na delo in zaposlovanje. To pa s sabo prinaša različne priložnosti, kakor tudi tveganja. Priložnosti so povezane s prilagodljivostjo organizacije dela, visoko samostojnostjo pri razporejanju časa in možnostjo opravljanja dela kjerkoli. Tu pa so še tveganja, saj postane delovni čas zelo relativen pojem, zmanjša se dostop do sistemov socialne varnosti, zmanjša se pravno varstvo »zaposlenih« in dohodki postanejo neprimerljivi. Nove oblike dela tudi povečujejo tveganje za zdravstveno stanje delavcev zaradi časovnih pritiskov, povečanega obsega dela in posledično psihosocialnih tveganj v delovnem okolju. Izpostavljenost stalni negotovosti glede ekonomske in socialne varnosti le dodatno bremeni delavca. Ob takih oblikah zaposlitve ni nič čudnega, če naletimo na izčrpano štiridesetletnico, ki ima vse simptome zdravstvenih težav šestdesetletnice. Zato se bo morala začeti evropska družba intenzivneje ukvarjati s temi vprašanji in njihovimi posledicami.

V Evropski uniji se odvija razprava o konceptu dela kot bistvenega elementa za življenje. Ukvarjajo se predvsem z novimi oblikami zaposlitve in ključnimi izzivi za prihodnost ob izzivu digitalizacije, spremenjeni demografiji, družbenih spremembah in zelenem razvoju. Dejstvo je, da se trg dela spreminja in ena najbolj znanih raziskav think tanka Bruegel ocenjuje, da bomo v EU (zaradi digitalizacije) v naslednjih dvajsetih letih doživeli izgubo 40–60 % obstoječih delovnih mest. Ocena Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je malo bolj optimistična in kaže, da bo avtomatiziranih le 9 % delovnih mest, v Sloveniji 12 %.

Digitalno gospodarstvo je že in bo revolucioniralo družbeno in gospodarsko interakcijo med različnimi partnerji, bodisi socialnimi partnerji ali v gospodarskih odnosih med delovno silo in kapitalom. Izzivi prihodnosti so osredotočeni na polarizacijo in razdrobljenost dobrih delovnih mest in skupin ljudi, ki se ne morejo prilagoditi spreminjajočemu se okolju. Današnja družbena realnost mora upoštevati pomen dela, varnosti in socialne pravičnosti in se držati načela, da je vsako delo ovrednoteno kot delo. Pomembno bo zagotavljati, da bodo delovna mesta obdržala kvaliteto in finančno podporo, ki ne bo ustvarjala novih »zaposlenih revežev«. Že danes se dogaja, da so pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in redna zaposlitev vse redkejša, vedno več je negotovih pogodb, širi se prekarno delo. Zato je na trgu dela izključenih več kategorij delavcev in delavk.

Temu se bodo morali prilagoditi tudi socialni in pokojninski sistemi, ki jim kljub splošnemu pritoževanju marsikateri globaliziran del sveta izven EU zavida naravnanost na socialno pravičnost in blaginjo. Ključno vprašanje zato bo, kako zagotoviti različne oblike gospodarske, socialne in pravne varnosti ne glede na obliko zaposlitve.

Države članice EU (Slovenija med njimi) so zaradi prenosa dela finančne suverenosti na raven EU pri oblikovanju socialnih politik zelo omejene. Prepričana sem, da bi moral Bruselj priznati socialno politiko kot enakovredno fiskalni ali ekonomski politiki, namesto da bi nanjo gledali samo kot na vrečo, namenjeno zgolj izdatkom, in posledično samo kot na strošek. Želim verjeti, da je evropski steber socialnih pravic (European pillar for social rights), ki ga je Evropska komisija predstavila pred nekaj meseci, ravno tisti mehanizem, ki bo dosegel , da bodo socialne pravice tiste, ki jih bodo deležni prav vsi prebivalci in prebivalke EU.

Mojca Kleva Kekuš, UP