Dragan Marušič: Univerza se lahko spet vsebinsko razvija

Prof. dr. Marušič, kmalu boste sklenili prvo leto svojega drugega mandata rektorja Univerze na Primorskem. Se drugi mandat zelo razlikuje od prvega? Kaj je najbolj zaznamovalo vaše dosedanje vodenje?

Drugi mandat se vedno razlikuje od prvega. Nobena repriza ni enaka premieri. Začel se je s številnimi aktivnostmi za finančno konsolidacijo univerze, kar nam je uspelo kljub temu, da smo imeli na naši poti veliko ovir. Sedaj se lahko univerza spet razvija tudi vsebinsko. Prvih deset mesecev drugega mandata zaznamuje tudi prenehanje članstva Znanstveno-raziskovalnega središča na Univerzi na Primorskem, kar je dolgotrajen postopek, za katerega si oboji želimo, da se čim prej zaključi.

Univerzo vodite v finančno in družbeno zahtevnih časih. Kaj vas obdrži na površju, ko bi kdo drug že klonil pod pritiskom?

Univerza na Primorskem ima lahko zelo lepo prihodnost, lahko se pa tudi ne uspe razviti do polnokrvne univerze. Bistveno je, da se vsebinsko usmeri v resno znanost na vseh področjih. Svoje moči ves delovni čas in tudi zunaj njega usmerjam v delovanje te univerze. V letošnjem letu smo uspeli doseči nekaj ključnih premikov, ki so nas dejansko postavili na svetovni zemljevid. Pravkar smo izvedeli, da je naša prijava na razpis instrumenta TEAMING prešla tudi predzadnje sito, kar pomeni, da smo z začetnih 170 prijav sedaj prišli med 19 prijav, ki so še v igri, torej med tiste, ki so bili povabljeni na ustni zagovor. Smo še edini iz Slovenije od začetnih 12. Da nam je uspelo v družbi veliko prestižnejših univerz, kaže na to, da imamo veliko potenciala. Ta tiči v mlajših in delavnih profesorjih ter raziskovalcih, ki jih je na tej univerzi kar nekaj, vendar so manj opazni, saj je pozornost javnosti na žalost usmerjena v druge pojave.

Uspeli smo pridobiti tudi organizacijo Evropskega matematičnega kongresa 2020. Pred nami so jo organizirali v Berlinu, Parizu, Barceloni in Krakovu, kar pomeni, da gre za izjemno čast. Univerza na Primorskem je na področju matematike doživela takšno pozornost v Evropi in svetu, da so ji zaupali organizacijo zahtevnega dogodka, na katerem bo prisotnih predvidoma okrog 1500 ljudi. Takšne novice me držijo na površju in pa seveda trikrat tedensko plavanje, med katerim razmišljam, kako brcati z nogami, medtem ko premikam roke. Ko se premika več delov telesa, misli najlažje tečejo.

Že vrsto let, tudi preden ste postali rektor, si vztrajno prizadevate izboljšati položaj UP v Sloveniji in svetu. So se finančne razmere za primorsko univerzo izboljšale?

Vrsto let sem si prizadeval, da bi se spoštovalo Zakon o visokem šolstvu, ki v 73. členu jasno pove, da je potrebno univerze financirati, tako da se upošteva število študentov in diplomantov. Glede na to, da do tega ni prišlo pet let, so se za našo univerzo razmere finančno zaostrile. Je pa bila sedanja sestava ministrstva toliko korektna, da je res sledila dikciji 73. člena. To je bilo vse, kar smo potrebovali, da smo dobili pravičnejši del finančne pogače, ki je naše finančno stanje do te mere konsolidiralo, da se lahko normalno razvijamo naprej kot drugi dve javni univerzi.

S katerimi izzivi se v slovenskem prostoru srečujete kot predsednik RK RS?

Poleg tega, da je v Sloveniji »protiintelektualno« vzdušje, ki delno izhaja iz slovenskega nacionalnega značaja, ki je manj naklonjen izobraženstvu, obenem pa ga ne nagrajuje na finančno ustrezen način, predvsem ne tistih, ki so najbolj prodorni in ustvarjalni, se slabša tudi odnos do intelektualcev, kar nas pelje v začarano spiralo odmikanja od tehnološkega, intelektualnega in znanstvenega razvoja v svetu. To spiralasto vrtenje pa Slovenijo vse bolj potiska na periferijo. Že tako nismo v središču znanstvenega dogajanja, potem pa se še v tistih točkah, v katerih še vedno držimo stik s svetom, od središča še bolj oddaljujemo. Kako obrniti to energijo, je vsaj zame glavni izziv, da se začnejo kazati potenciali, ki jih imamo na tem področju. Če uspemo razmere, predvsem pa sistem toliko izboljšati, da naše največje in tiste malo manjše ume ohranimo v domačem okolju ter jim priključimo še vse tiste, ki bi želeli priti k nam iz sosednjih držav, se ne bojim za prihodnost države. V nasprotnem primeru pa nas čaka, da bomo tisto, kar smo nekoč že bili – kočijaži od nekoga.

Kakšen je letošnji vpis? Ste zadovoljni z njim?

Letošnji vpis je približno takšen, kot je bil doslej. Zavedati se je potrebno, da se generacije zmanjšujejo. Številke zadnjih petih let kažejo, da je delež primorske univerze znotraj treh javnih univerz okrog 8 %, tako da tukaj velikih razlik ni. Je pa opazen trend povečevanja študentov iz drugih držav, kar je za našo univerzo ključnega pomena. Prav v tem prostoru bomo najlaže dosegli povečanje študentov. Natančne številke za letos sicer še nimam, vem pa, da je tujih študentov precej več kot lani. Na naši univerzi jih je trenutno 5 %. Da smo dovolj internacionalizirana univerza, bomo lahko rekli takrat, ko jih bomo imeli več kot 10 %, kar je tudi merilo, ki velja v svetu.

Kaj boste storili, da se bo vpis povečeval? Vam lahko pot olajša tudi birokracija?

Do premikov bi lahko prišlo, če bi zmogli doseči večjo fleksibilnost študijskega sistema – tu bi bilo treba spremeniti tudi zakonodajo. Z bolonjsko reformo smo ostali nekje na pol poti med klasičnim evropskim sistemom, ki je bolj rigiden, določnejši, z natančno odmerjenimi predmeti za program, in pa anglosaškim sistemom, ki je ohlapnejši, saj omogoča dopolnjevanje in spreminjanje posameznih študijskih programov, pri čemer lahko tudi študent veliko bolj sodeluje. Sistem akreditacije, kot ga imamo mi, študentu onemogoča, da bi soustvarjal program. Ena od možnosti, o katerih razmišljamo, je, da bi definirali osnovno jedro študija na univerzi, ki bi ga bilo po volji študentov mogoče oblikovati v eno od možnih študijskih smeri. Na ta način bi še znotraj obstoječega sistema naredili korak v bolonjski reformi, ki sem jo sam razumel kot sistem kreditnih točk ter sprotnosti študija, ki se giblje proti anglosaškemu sistemu.

Na agendi RK RS pa je tudi vpisni postopek. Slednji ni dober za rekrutiranje bodočih študentov, saj je vezan na rezultate mature in strogo tehnicistično naravnan, saj poteka prek računalniškega programa. S tem se bodočim študentom onemogoča, da bi se lahko vse do zadnjega odločili za želeni študij. V obstoječem postopku je od njihove odločitve v mesecu februarju odvisno, kako se bo vse skupaj odvilo. Naša ideja je bila, da bi to vsaj nekoliko spremenili, tako da bi bile vse tri želje, ki jih študent navede, znotraj prvega prijavnega roka enakovredne, zato da bi se študent, ko bi bili znani rezultati mature, lahko odločil za enega od študijev, na katerega je bil sprejet. Če lahko to deluje v drugih državah, kjer študent svobodno izbira med vsemi univerzami, na katere je sprejet, ne vem, zakaj ne bi tudi pri nas.

Kako odgovarjate na očitke posameznikov z Znanstveno-raziskovalnega središča, ki pravijo, da ste diskriminatorni do njih, ker ne bodo vključeni v novo študijsko leto in da bo zaradi tega kakovost izvajanja nekaterih študijskih programov pod vprašajem?

Nekateri pozabljajo, da ZRS postaja samostojni javni raziskovalni zavod na lastno željo. Deljena delovna razmerja po prenehanju članstva niso mogoča, kar je tudi razumljivo, saj članica, ki ji je omogočen prenos raziskovalnega dela, premoženja in pripadajočih sredstev, ob odhodu nima več podlage za finančne, premoženjske ali zaposlitvene zahteve na univerzi. Tudi v Evropski uniji je povsem razumljivo, da Velika Britanija po brexitu ne bo več imela prostega dostopa do notranjega trga.

Dvomi v kakovost nadaljnjega izvajanja študijskih programov pa so povsem so odveč. Univerza na Primorskem ostaja močno izobraževalno in raziskovalno središče, ki ima zaposlene ljudi, ki se lahko po svojem znanju in zagnanosti kosajo s številnimi eminentnimi univerzami po svetu.

Kako vidite Univerzo na Primorskem v prihodnje?

Univerza na Primorskem bo dvignila svoj rating, če bo znotraj globalne mreže čim bolj prisotna in če se bo povezovala znotraj svojih številnih področij, ki se lahko kosajo z najbolj eminentnimi univerzami. To je osnovni korak.
Če uspemo razmere, predvsem pa sistem toliko izboljšati, da naše največje in tiste malo manjše ume ohranimo v domačem okolju ter jim priključimo še vse tiste, ki bi želeli priti k nam iz sosednjih držav, se ne bojim za prihodnost države.

Katere so prednosti študija na primorski univerzi? Zakaj naj se študent odloči za študij pri nas?

Zato ker je pristop bolj individualen in ker je okolje bolj pristno, domače in prijetno. Tu sta doma mehka obmorska duša in zelo velika internacionalna mešanost, kar je za kakovostno univerzo ključno. Tu je stičišče ljudi iz različnih krajev, ki lahko tukajšnje intelektualno okolje še bolj dvignejo. V nasprotju s pričakovanji oziroma mnenji, ki našo univerzo vidijo kot tretjo oziroma četrto po kakovosti v Sloveniji, temu ni tako na vseh področjih. Res je, da zaradi kasnejšega nastanka potrebujemo več časa za razvoj v kakovostno univerzo v vseh pogledih, vendar so nekatera naša področja presenetljivo visoko. Celo sam sem bil presenečen, ko sem videl, kako visoko se uvrščamo. Ljudem je iz medijev znano problematiziranje našega študija biopsihologije. Rezultati mednarodne primerjave univerz U-Multirank 2016, kjer so ocenjevali tudi področje psihologije, so pokazali, da se zelo visoko uvršča, in sicer je biopsihologija Univerze na Primorskem v Evropi na 53. mestu med 148 univerzami. Naša Biopsihologija je uvrščena višje od ljubljanske (69. mesto) in mariborske psihologije (133. mesto). Od 550 univerz, ki jih obravnava U-Multirank lestvica, jih je 170 ovrednotenih tudi na področju matematike in Univerza na Primorskem se je na tem področju uvrstila na 18. mesto (Univerza v Ljubljani je na 11., Univerza v Mariboru pa 68. mestu). Iz okoliških držav sta pred njo le Univerza v Pavii in Univerza v Ljubljani. To pomeni, da nekaj na naši univerzi pač velja.

Menite, da je univerzitetni študij še vedno najboljša pot do zaposlitve? Dandanes namreč večkrat slišimo, da ni več smiselno študirati.

Statistično je glede možnosti pridobitve zaposlitve še vedno ugodneje, če ima nekdo visokošolsko izobrazbo, kar pa ne pomeni nujno, da boš z diplomo dobil zaposlitev oziroma da se ne boš mogel zaposliti, če diplome nimaš. Je pa v vsakem primeru študij v zgodnjih dvajsetih letih čas, ko se najbolj vzpostavljajo socialne povezave. Te pa so pomembne za kasnejše življenje in samo pridobitev zaposlitve, tako da vsekakor predlagam in podpiram, še več, želel bi spodbuditi mlade, da gredo študirat, če le imajo voljo sedeti ure in ure, se učiti, predvsem pa razmišljati na ustvarjalen način.

Kaj bi svetovali letošnjim brucem, da bodo lažje stopali po svoji novi poti?

Bruci vstopajo v verjetno najlepše obdobje svojega življenja. Študentska leta so posebna. Mnogi soštudenti, ki jih bodo v tem času srečali, bodo z njimi ostali dolgo, zato velja ta čas izkoristiti za tkanje poznanstev in prijateljstev ter svoje kreativne moči usmeriti v študij. To je kapital za naprej.

Katera glasba se trenutno vrti v vašem avtomobilu?

V avtu imam trenutno le USB-ključek s precej enovito glasbo iz tistega časa tam nekje v preteklosti in tiste okolice San Francisca. Mi je pa zadnje čase všeč ena slovenska skladba, ki sem jo slišal v nekem televizijskem oglasu, in sicer To mi je všeč (op. skladba Nine Pušlar).

… in še kakšna beseda portalu na pot?

Portal je končno tu. Živimo namreč v svetu, kjer gre pretok informacij po drugih poteh. Sedanji mainstream sistem je kot krvožilni sistem nekoga, ki ima genetsko pogojene težave in se mu žile mašijo iz teh ali onih razlogov. Temu lahko sledi infarkt ali pa telo, še preden so potrebni bypassi, vzpostavi kapilarni sistem pretakanja iz enih žil v druge in s tem vzpostavi nadomestne poti. Tako sam vidim alternativne medijske portale, ki jih sistem vzporedno vzpostavlja pravokotno na obstoječega, s čimer omogoča pretok informacij in povezovanje ljudi mimo mainstreamovskih medijev. Izognil se bom kakršni koli karakterizaciji slovenskih medijev, bom pa rekel, da globalni mediji definitivno podajajo izkrivljene informacije. Portal Univerze na Primorskem bo omogočil neposredno podajanje informacij, naša univerza pa je močno intelektualno središče, ki ima ljudi, ki lahko dejavno pristopijo ter izražajo svoja stališča in strokovna mnenja tako o lokalnem kot globalnem dogajanju.

Katja Pišot Maljevac, UP