UP FAMNIT: Z dosežkom ob bok velikim raziskovalnim skupinam

Raziskovalna dejavnost  zaposlenih na fakulteti  v poletnih mesecih nikakor ne miruje, kvečjemu nasprotno – to je čas intenzivnega nadaljevanja in zaključevanja odprtih projektov. Na UP FAMNIT je tako skupina agronomov in genetikov v laboratoriju kot prva na svetu uspešno posekvencirala genom laškega smilja (Helichrysum italicum).

»Za našo majhno raziskovalno skupino je to izjemen dosežek in ključen korak za nadaljnje delo,« je ponosna vodja skupine in predstojnica Oddelka za aplikativno naravoslovje UP FAMNIT, izr. prof. dr. Dunja Bandelj. Skupaj z mladimi sodelavci doc. dr. Matjažem Hladnikom, asist. dr. Alenko Baruca Arbeiter in mlado raziskovalko Teo Knap so se s smiljem začeli intenzivno ukvarjati pred dobrim letom in pol, ko so se lotili razmnoževanja sadilnega materiala. Julija je v raziskovalnem laboratoriju sledila priprava DNA smilja in izvedba sekvenciranja na visoko zmogljivi opremi.

Smilj je dragocena rastlina, značilna za sredozemsko vegetacijo, ki v zadnjih letih prehaja v kmetijstvo zaradi dragocenih biološko aktivnih sestavin, ki se uporabljajo predvsem v farmacevtske in kozmetične namene (znani so na primer izdelki francoskih velikanov L'Occitane in L’Oréal). Na Slovenskem so smilj botaniki popisali že pred več kot 150 leti, rastišča v naravi pa so danes redkejša.

»Za ta projekt smo se odločili, ker je uporabnost podatkov dednega zapisa zelo široka. Potrebujemo jih na primer za sledenje sadilnega materiala v drevesnicah, za preverjanje identičnosti sadik oziroma semen – tako da ne pride do zamenjav z okrasnimi smilji in drugimi podobnimi vrstami, in za ugotavljanje varstvenega statusa populacij v Sredozemlju. Smilj je namreč ponekod že ogrožen – pretirano izkoriščanje in žetve v naravi so že problem na Hrvaškem, kjer so zato prepovedali puljenje ali trganje rastlin v naravnih rastiščih ter celo uvedli vaške straže. V Črni gori pa so ponekod zaradi puljenja popolnoma uničili naravna rastišča.« še pove dr. Bandelj.

Z dosežkom se odpirajo številne raziskovalne možnosti in v ta namen so v sodelovanju z Agrario z.o.o. na Purissimi vzpostavili nasad z različnimi populacijami smilja iz Korzike, Cresa in sadik vzgojenih iz certificiranega semena s Hrvaške. Najprej bodo proučili raznolikost različnih populacij v izenačenih rastnih pogojih in ugotavljali, katere populacije v slovenski Istri dajo največ aktivno bioloških spojin. V svetu se namreč že pojavljajo prvi izsledki o učinkovanju ekstraktov na škodljive bakterije, glive, rakave celice ter drugi ugodni učinki na zdravje. Aplikativnost raziskave je tako lahko zelo velika: uporabo smilja bodo namreč proučili na področju prehrane in zdravstva, istočasno pa se bodo zvrstile še aktivnosti na področju genetike, analitike in drugih kliničnih študij.

Odslej bo ključ raziskovalnega dela interdisciplinarnost. Dr. Bandelj še dodaja: »Sodelujemo tudi z dolgoletnim sodelavcem izr. prof. dr. Jernejem Jakšetom iz Biotehniške fakultete, Oddelka za agronomijo UL. V sodelovanju z UP FVZ pa celostno in zelo aplikativno raziskujemo potencial sredozemskih rastlin in njihovih posameznih učinkovin v povezavi z zdravjem. Tudi sodelovanje z gospodarstvom je in bo pomembno – naj ne pozabimo na dragoceno pomoč našega diplomanta Alena Pohlena iz Vrtnarije Moretini, ki nam je pomagal pri razmnoževanju prvih sadik.«

Naslednji korak bo obdelava obsežnih podatkov sekvenc s pomočjo bioinformatike, hitro razvijajočega se področja in razvoj markerjev DNK. Korist raziskave si poleg svetovne raziskovalne skupnosti aromatičnih rastlin obetajo tudi študentje naravoslovnih programov UP FAMNIT, ki bodo lahko sodelovali pri projektu.