DR. ANA KRAJNC: UČENJE MORA POSTATI VSEŽIVLJENJSKO

V ponedeljek, 14. januarja 2019, so Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem (UP PEF), Oddelek za edukacijske vede, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (UL FF), Oddelek za pedagogiko in andragogiko ter Univerza na tretje življenjsko obdobje Koper organizirali okroglo mizo, na kateri so predstavili novo monografijo o sodobnih paradigmah raziskovanja izobraževanja in učenja odraslih, ki je izšla leta 2018 ob počastitvi jubileja dr. Ane Krajnc.

Zaslužna profesorica ljubljanske univerze dr. Ana Krajnc je s svojim delom zaznamovala področje izobraževanja in učenja odraslih v Sloveniji, v katero je vnesla številne inovacije in koncepte iz tujine z namenom, da bi ljudem izobraževanje omogočilo kakovostnejše življenje, razvijalo njihovo zavzetost za demokratične odnose in trajnostni razvoj v skupnosti. V Sloveniji je uveljavila andra­gogiko kot akademsko disciplino, s sodelavci je raz­vila mednarodno Andragoško poletno šolo kot model skupnostnega učenja in slovensko Univerzo za tretje življenjsko obdobje, ustanovila je tudi prvo slovensko revijo za izobraževanje odraslih, Andragoška spoznanja, ki jo je kot glavna urednica vodila vrsto let. 

V počastitev njenega dela je lani izšla monografija »Sodobne paradigme raziskovanja in učenja odraslih: eseji ob počastitvi jubileja Ane Krajnc«, ki sta jo uredili dr. Maja Mezgec (UP PEF) in dr. Nives Ličen (UL FF). Slednja je na okrogli mizi predstavila izhodišča za nastanek monografije: »Ideja o monografiji je bila, da bi zbrali spomine na dr. Ano Krajnc in informacije o aktualnem dogajanju s področja andragogike. Zbrani prispevki vključujejo različne epistemološke in metodološke pristope tako iz Slovenije kot s Hrvaške. Med tem delom sva s sourednico raziskale tudi evropsko področje in ugotovili, da »šola Ane Krajnc« odslikava dinamike, ki se pojavljajo tudi v evropskem prostoru – veliko več je empiričnih raziskav in manj je teoretskih, filozofskih. Enako velja za novi zbornik. Tudi razpršitev vsebin je zelo velika.« Dr. Ličen je predstavila še pogled na bodoče izzive za raziskovanje andragogike, to sta izobraževanje starejših ter trajnostni razvoj in ohranjanje planeta. »Ti dve področji bosta imeli velik odmev tudi v andragogiki. Poleg tega se pojavljajo še druga področja, kot so umetnost in inovativnost, čustva, duhovnost v obliki iskanja smisla življenja. Vsa ta področja je že pred leti napovedala dr. Ana Krajnc.«

 

Dr. Ana Kranjc je svoja raziskovanja širila tudi v tujino, kar ji je prineslo mednarodno uveljavitev. O njenem delu je na dogodku spregovoril dr. Zoran Jelenc, predstavnik Andragoškega društva Slovenije, ki jo spremlja že več kot 40 let in jo je ob njenem obsežnem delovanju imenoval kot ambasadorko slovenske andragogike v Sloveniji.

Kljub uveljavitvi andragogike raziskave pismenosti kažejo, da je dandanes v Sloveniji še vedno velik delež prebivalstva, ki imajo slabo razvite spretnosti pismenosti in se zato težko znajdejo v življenju. »Slovenija po skupni analizi pade v zadnjo tretjino svetovnih držav,« je na dogodku izpostavila dr. Petra Javrh z Andragoškega centra Slovenije. »Čeprav danes ta tema ni toliko aktualna, zajema različna področja pisanja in branja ter je zato dober pokazatelj znanja.«

Vseživljenjsko učenje je prepoznano tudi v Obalna-kraški regij, čeprav je bila zadnja slovenska regija, ki je dobila društvo za  izobraževanje odraslih. To je bilo leta 1998, ko je bila ustanovljena Univerza za tretje življenjsko obdobje, katero delovanje je predstavila njena sedanja predsednica Mojca Brank: »Začetek je bil zelo skromen, nekaj krožkov in članov, zanimanje za neformalna znanja pa se je skozi leta počasi večalo, čeprav opažamo, da neformalno izobraževanje še vedno nima pravega pomena v družbi. Danes se univerza imenuje Društvo Pristan in še vedno deluje po modelu, ki ga je s sodelavci razvila dr. Ana Krajnc.«

»Potrebno je najti pot do stvari, ki jih delaš s srcem, saj boš tam najbolj uspešen.« Tako se je glasilo eno od priporočil dr. Ane Krajnc generaciji mlajših in starejših študentov, ki so z zanimanjem sledili njenemu govoru. Na vprašanje, zakaj je izbrala andragogiko, je dr. Ana Krajnc odgovorila, da je želela delati z ljudmi, vendar za študij medicine ni prejela štipendije, zato se je vpisala na psihologijo. Nato je po spletu naključij pristala na pedagogiki,  ker se urniki niso pokrivali. »Danes ugotavljam, da takratne generacije niso vedele, mlajše pa vedo, da morajo iskati primerno delovno mesto, kjer lahko izkoristijo svoje potenciale. Družba, ko je veljal le poklic, se spreminja. Danes veljajo povsem drugačni kriteriji, vendar jih pristojno ministrstvo ne prepozna, saj je v zadnjih letih razpolovilo sredstva, namenjena izobraževanju odraslih. Kljub temu se je na te spremembe odzvala poklicna andragogika. Danes so paradigme izobraževanja in učenja odraslih nekje drugje, ni v ospredju fizično delo, ampak miselno,« je izpostavila dr. Krajnc.

»Hodi v šolo in uči se, da ti ne bo potrebno delati. Sedaj pa se bo potrebno neprestano učiti. To je le eno od številnih prepričanj, ki jih je potrebno spremeniti. Ko so uvajali stroje, se je človek zbal za svoje delovno mesto, pa se je izkazalo, da človek skupaj s stroji zmore opraviti določene dela, ki jih sicer ne bi. Podobno je danes z robotiko. Če bo sesalec sam sesal po hiši, se bomo mi ta čas lahko posvečali drugemu delu. Danes se več ne sprašujemo, kdo zna, ampak kako naj se nauči. Pri andragogiki enota opazovanja ni več skupina, število izobraževanj, ampak posameznik, saj ima vsak presečišče različnih znanj, kar je prinesla sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija,« je še dodala dr. Kranjc.

Gostja okrogle mize je predstavila še eno pomembno spremembo, ki se je zgodila na tem področju, in sicer, kako sta gospodarstvo in šolstvo pred leti šla vsak v svojo smer, saj se je znanost spremenila, znanje pa bi moralo postati vseživljenjsko, sprotno. »Izobraževanje odraslih se v glavnem odvija v obliki neformalnega učenja. To izobraževanje je zelo pomembno in ga zanemarjamo. To je stereotip, da cenimo le tisto, kar smo se naučili v šoli, saj naj bi kar 80 % znanja  pridobili izven šole. Zato so tudi otroci izobraženih starših bolj uspešni, saj veliko znanja pridobijo po drugih poteh, izven šole.«

Po zaključku okrogle mize, ki jo je vodila dr. Maja Mezgec, so sledila  številna zanimiva vprašanja in komentarji iz publike, ker je tema vseživljenjskega učenja in andragogike v času informacijske dobe, spremembe poklicev in generacij zelo pomembna. Dr. Ana Krajnc se je izkazala kot izvrstna poznavalka sodobnih družbenih sprememb, saj je utemeljeno nakazala strateški pomen naložb v izobraževanje vseh generacij.

Monografijo, ki je bila povod za organizacijo okrogle mize, si zainteresirani lahko kupijo  oz. naročijo v knjigarni Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

 

Tekst: dr. Maja Mezgec in Andreja Sopič