Besede imajo moč

Uporaba novih medijev in načinov komuniciranja s potencialnimi uporabniki turističnih storitev prinaša spremembe v načinu poučevanja in uporabe jezika na področju turizma.

Udeleženci 3. mednarodne konference Tuji jeziki in turizem so predstavili zanimive ugotovitve v zvezi z analizo potreb jezikov v turizmu, didaktiko poučevanja tujega jezika na visokošolskih institucijah in s pomenom medkulturnega poučevanja za potrebe turizma, prevajanjem ter pastmi prevajanja, z interdisciplinarnim poučevanjem, jezikovno politiko in drugimi temami, povezanimi s tujimi jeziki in njihovo vlogo v turizmu.

Srečanje strokovnjakov je potekalo 15. in 16. septembra 2016 v Portorožu, na Fakulteti za turistične študije - Turistici Univerze na Primorskem. Organizirali sta jo viš. pred. mag. Marija Trdan Lavrenčič in lekt. Milka Sinkovič s Turistice v sodelovanju s Fakulteto za menadžment u turizmu i ugostiteljstvu, Opatija in Fachhochschule Burgenland, Eisenstadt.

Vodilna misel konference je bila, da je lahko poučevanje tujega jezika v turizmu uspešno le takrat, ko se sledi trendom in izzivom na področju poučevanja tujega jezika ter potrebam turistične stroke. V okviru konference so potekala različna predavanja v zvezi s tujimi jeziki in njihovo vlogo v turizmu.

Začela se je z zelo zanimivim predavanjem predavateljic s filozofskega oddelka Univerze v Milanu Miriam Bait in Raffaelle Folgieri. Skozi predavanje z naslovom Visoko v zraku: lingvistična in računalniška analiza časopisa za kabine letala Alitalia (Up in the air: a linguistic and computational analysis of Alitalia in-flight magazine) sta predstavili zanimive ugotovitve, do katerih sta prišli s primerjavo angleških in italijanskih besedil istih člankov. Pojasnili sta, da sta uporabili različne računalniške programe in algoritme za analizo besedila ter ugotavljali, ali določene besede pri bralcu zbujajo negativne ali pozitivne občutke.
Miriam Bait

Miriam Bait

Predavateljici sta prišli tudi do zaključka, da so osebe, ki so pisale oziroma prevajale besedila v angleški jezik, pri bralcu spodbudile več pozitivnih čustev kot tiste, ki so pisale v italijanskem jeziku. Prevajalci namreč niso lingvisti in se ne zavedajo vpliva besed na čustva. Poudarili sta, da se osebe, ki se izobražujejo kot pogajalci v kriznih situacijah, učijo izogibanja besedam z negativno konotacijo.

»Pričakovali sva tudi, da prevajalci posvečajo več pozornosti terminom, globalnim sporočilom in družabnim omrežjem. Pri prevodu je uporabljenih preveč lokalizmov, kot npr. v italijanskem jeziku se za zelo lepo (angl. very beautiful) uporabljata besedi bello da morire. Bello pomeni lepo, morire pa umreti in ko se besedi združita, namesto pozitivnega nehote prinašata negativno sporočilo, saj naši možgani zaznajo le besedo morire. Zaradi vsega tega bi morali biti prevajalci previdnejši pri izbiri besed,« sta razložili Miriam Bait in Raffaella Folgieri.

Pri analizi sta uporabljali programe za analizo čustev ter za odčitavanje delovanja možganov in ugotavljali, zakaj ljudje vidijo ali slišijo sporočila oziroma besede na določen način. Pisci besedil in prevajalci so želeli pošiljati pozitivna sporočila, a se niso zavedali pomembnosti izbire pravih besed.

Predavateljica z Edutus College iz Tatabánye, Madžarska, Vanda Papp je predstavila raziskavo z naslovom Psihološke strategije in njihova lingvistična orodja ter oglaševanje turističnih agencij (Psyhological strategies and their linguistic tools and advertisments of tour agencies). Analizirala je oglaševanje Budimpešte kot turistične destinacije, in sicer na podlagi promocijskih sporočil direktne pošte, ki se pošilja na elektronske naslove, oglasov, ki večinoma končajo kot neželena pošta (angl. spam) v nabiralnikih, ter tistih v časopisih za ženske in na veleplakatih.
Vanda Papp

Vanda Papp

»Nisem imela delovnih hipotez, saj menim, da te le obremenjujejo, pač pa sem poskusila zbrati čim več materiala za obdelavo. V raziskavi sem ugotovila, da je zelo tanka linija med manipulacijo in vplivanjem na nekoga. Oglaševanje je zelo specifično področje, saj tisti, ki sprejema sporočilo, pričakuje, da se bo nanj vplivalo oziroma z njim morda celo manipuliralo. Menim, da je dober oglaševalec nekdo, ki lahko manipulira s teboj, ko se tega celo zavedaš, vendar ne veš, na kakšen način to počne. To je tudi skupno vsem definicijam manipulacije,» je poudarila Vanda Papp.

 

Dr. Vesna Grahovac, UP