Geografske maturitetne terenske vaje za dijake zaključnih letnikov srednjih šol

Oddelek za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem zadnjih osem let uspešno sodeluje z gimnazijami in srednjimi strokovnimi šolami pri izvajanju geografskih maturitetnih terenskih in laboratorijskih vaj na območju slovenske Istre ter maturitetnih ekskurzij, ki jih morajo dijaki zaključnih letnikov opraviti v okviru obveznosti pri izbranem maturitetnem predmetu geografija.

Vsako leto terenske vaje na območju slovenske Istre opravi okrog 250 dijakov, ki prihajajo iz različnih delov Slovenije. Poleg gimnazijcev iz Kopra in Pirana smo na Oddelku za geografijo do sedaj gostili dijake zaključnih letnikov gimnazijskih programov iz Domžal, Ljubljane, Škofje Loke, Kranja, Ptuja, Maribora, Celja, Postojne in Ilirske Bistrice. Program, ki ga pripravimo za posamezne gimnazije, se razlikuje glede na želje učiteljev in potrebe izvedenih nalog ter poznavanje geografskih značilnosti slovenske Istre med dijaki.

In kaj počnemo na terenskih vajah? Dijaki samostojno, vendar pod budnim očesom mentorjev Oddelka za geografijo, opravljajo različne samostojne terenske vaje s področja fizične in družbene geografije. Za dijake, ki prihajajo iz drugih delov Slovenije, pripravimo uvodno srečanje na razgledišču na gradu Socerb, kjer predstavimo pomembnejše geografske in kulturnozgodovinske posebnosti slovenske Istre, točka pa je primerna tudi za osnovno orientacijo v prostoru.

V sredo, 4. oktobra, smo geografske maturitetne terenske vaje izvedli za gimnazijce GEPŠ Piran. Hidrogeografsko terensko vajo smo opravili ob in v Strunjanskem potoku. Najprej smo določili in izmerili osnovne fizikalno-kemijske parametre vode iz potoka in manjšega pritoka. Rezultate analize odvzetih vzorcev smo primerjali in pri obeh ugotovili višjo vsebnost hranil, ki izvirajo iz kmetijsko intenzivno izrabljenih zemljišč v njunih porečjih. Nato so dijaki s pomočjo preproste terenske metode izmerili pretok Strunjanskega potoka.

Terensko delo smo nadaljevali pod klifom v Strunjanu. Najprej smo opravili naloge iz vsebin geografije morja in izmerili slanost morja, nato pa smo se posvetili dejavnikom in procesom preoblikovanja stika morja in kopnega ter oblikam, ki pri tem nastajajo. S pomočjo preprostih terenskih pripomočkov in pametnih telefonov smo določili nekatere morfometrične značilnosti klifa, obprelomne gube in plaže.

Dr. Gregor Kovačič, UP FHŠ

Več o geografskih terenskih maturitetnih vajah si lahko preberete na FB-strani Geografija z razgledom na morje.