Letošnji projekti PKP so končani, razširjanje rezultatov pa se nadaljuje

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS je v tem letu na Univerzi na Primorskem (UP) sofinanciral 26 projektov v okviru programa Projektno delo z gospodarstvom in negospodarstvom v lokalnem in regionalnem okolju – Po kreativni poti do znanja 2016–2020 (PKP). Vsi projekti so se uspešno zaključili konec julija, razširjanje njihovih rezultatov pa še vedno poteka.

Projekti UP so bili v septembru predstavljeni na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, v okviru Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij Slovenije v Izoli in v Evropski noči raziskovalcev, ki je potekla v Izoli in Kopru. Prispevki o rezultatih projektov PKP so predvajani po nacionalni in lokalni televiziji in radiju ter objavljeni v spletnih medijih (glej prispevke v UP budi).

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS bo v torek, 14. novembra, v prostorih Gospodarskega razstavišča v Ljubljani organiziral prireditev Novim izzivom naproti, katere namen je širši javnosti predstaviti rezultate 212 projektov PKP, ki so se izvajali na štirih slovenskih univerzah, in izmed najboljših projektov izbrati »naj projekt PKP 2017« (glej tudi novico o tem).

Od 26 projektov, pri katerih je na Univerzi na Primorskem sodelovalo 184 študentov ter 88 pedagoških in 35 delovnih mentorjev, se za naslov najboljšega potegujeta dva izbrana projekta. Predstavljena sta v nadaljevanju.

Prehranska varnost ribiških proizvodov


Projekt Prehranska varnost ribiških proizvodov se je izvajal na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT) pod vodstvom pedagoških mentorjev izr. prof. dr. Dunje Bandelj in dr. Matjaža Hladnika ter v sodelovanju z delovnima mentoricama dr. Andrejo Ramšak iz Nacionalnega inštituta za biologijo in dr. Urško Čepin iz podjetja BioSistemika. Pri izvajanju projekta je sodelovalo osem študentov z različnih študijskih programov UP FAMNIT in Fakultete za vede o zdravju (UP FVZ).
Sodelavci pri projektu. Foto: UP FAMNIT.

Sodelavci pri projektu. Foto: UP FAMNIT.

Glavni cilj projekta je bila izdelava sodobnega detekcijskega sistema za odkrivanje goljufij v ribiškem sektorju, do katerih prihaja zaradi predelave rib in neznanih poti distribucije. Nedvoumno prepoznavanje ribjih vrst in ribiških proizvodov je izrednega pomena tako za zagotavljanje čim višje prehranske varnosti in zdravja potrošnikov kot tudi za upravljavce ribištva. Pri odkrivanju goljufij in izboljšanju sledljivosti lahko pomagajo sodobne molekularne metode, ki omogočajo identifikacijo vrst tako svežih kot tudi predelanih ribiških proizvodov (konzerve, pripravljene jedi in proizvodi v restavracijah) ter lahko pripomorejo k trajnostnemu ribolovu.

Ta projekt je nadaljevanje projekta Identifikacija ribiških proizvodov in sledenje deklaraciji (ki je potekal v okviru 2. Javnega razpisa za sofinanciranje projektov Po kreativni poti do praktičnega znanja). Kot rezultat so bili izdelani molekularni testi za detekcijo 16S rDNA z metodo Q-PCR za nekaj najpomembnejših komercialnih vrst rib in vzpostavljena je bila spletna stran Sledi ribi. V nadaljevalnem projektu je bila vpeljana sodobna molekularna metoda za nedvoumno identifikacijo ribjih vrst, spletna stran pa je bila nadgrajena in posodobljena. Projekt se je ukvarjal z zelo pomembnim področjem ribištva, tako za našo kot za druge države, in uvajanjem najsodobnejših metod za odkrivanje goljufij v prehranski industriji.

Digitalizacija starejše slovenske literarne dediščine


Namen projekta – ­pri katerem je bil pedagoški mentor izr. prof. dr. Gregor Pobežin s Fakultete za humanistične študije (UP FHŠ) in delovni mentor Matej Hriberšek iz podjetja Libellus, sodelovalo pa je šest študentov z UP FHŠ in UP FAMNIT – ­­je bila digitalizacija izbranega dela starejšega slovstva na slovenskih tleh ter priprava modela in spletne platforme Sloala za nadaljnje tovrstne podvige.
Digitalizacija besedila Clodiados: levo obdelana fotografija izvirnika, desno pretvorba v besedilo. Foto: Sloala.

Digitalizacija besedila Clodiados: levo obdelana fotografija izvirnika, desno pretvorba v besedilo. Foto: Sloala.

Študenti so pod vodstvom mentorjev opravili zelo zahtevno transkripcijo in korekcijo besedila Clodiados libri XII (Klodiada v 12 knjigah) Marca Petronia Caldane (ca. 1650 – ?) iz Pirana. Delo obsega 12 knjig, od katerih vsaka šteje približno 600 verzov (t. i. daktilskih šestercev) v latinskem jeziku.  Strani z verzi v izvirni izdaji so bile fotografirane, fotografije pa računalniško obdelane (popravljena perspektiva, odstranjeni šumi, poravnane in obrezane fotografije). Besedilo na slikah je bilo potem obdelano s programom za optično prepoznavanje znakov (angl. optical character recognition – OCR). Ker nekatera tipografska znamenja niso bila pravilno odčitana, so študentke programov Arheologija in Medkulturno jezikovno posredovanje UP FHŠ ročno vnašale popravke vseh napačnih transkripcij ligatur in abreviatur, kar je zahtevalo dobro poznavanje latinskega jezika.

Dr. Vesna Grahovac, UP




Program Projektno delo z gospodarstvom in negospodarstvom v lokalnem in regionalnem okolju – Po kreativni poti do znanja 2016–2020 (PKP) je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS prvič razpisal 12. avgusta 2016. Projektno delo, ki ga sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, je namenjeno spodbujanju povezovanja in sodelovanja visokošolskih študentov in učiteljev z gospodarskim in negospodarskim okoljem.