Odstrta dediščina Slovenije: fotografska razstava v galeriji AvanTuristica

Katedra za kulturni turizem UP FTŠ Turistice in Društvo popotnih fotografov in fotoreporterjev sta v sredo, 17. januarja 2018, v galeriji AvanTuristica pripravila zanimivo fotografsko razstavo »Odstrta dediščina Slovenije«, s katero vstopamo v Evropsko leto kulturne dediščine 2018.

Fotografska razstava »Odstrta dediščina Slovenije« nas na zelo komunikativen način vpeljuje v prvo evropsko leto kulturne dediščine (2018). Pa ne le to. Vpeljuje nas tudi v novo ero slovenskega turizma, ki bo naslednja štiri leta še kako kulturno zaznamovana. Prvi dve leti bosta prioritetno povezani s kulturo oz. kulturnim turizmom, tretje in četrto leto pa z gastronomijo oz. gastronomskim turizmom. Pred nami je torej čas za kulturni turizem. Tudi na Slovenskem!

V evropsko leto kulturne dediščine vstopamo z najrazličnejšimi dogodki in projekti z namenom spodbuditve zanimanja za odkrivanje in raziskovanje bogate in raznolike evropske kulturne dediščine. Povečati se želi zavest o skupni zgodovini in vrednotah ter okrepiti občutek pripadnosti k skupni evropski identiteti. Da se ne bomo prepoznavali le lokalno, regionalno in nacionalno, ampak tudi v kontekstu skupnega evropskega prostora.

Evropsko leto kulturne dediščine 2018 ima naslednje poudarke:

  • Pomen kulturne dediščine za družbo: kulturna dediščina je osrednji sestavni del kulturne identitete, kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga.

  • Prispevek kulturne dediščine h gospodarstvu: gospodarski potencial dediščine za podpiranje kulturnih in kreativnih industrij, spodbujanje ustvarjanja in inovacij, promoviranje trajnostnega turizma, krepitev socialne kohezije in ustvarjanje dolgoročnega zaposlovanja.

  • Vloga kulturne dediščino v evropski kulturni diplomaciji.

  • Pomen varstva in ohranjanja naše skupne kulturne dediščine.


Med desetimi evropskimi iniciativami, vezanimi na komuniciranje projekta v letu 2018, je velik poudarek namenjen spodbuditvi zanimanja za kulturno dediščino v javnosti, še posebej pri otrocih in mladini. Aktivno in participativno vključevanje čim večjega števila deležnikov namreč sodi med temeljna izhodišča projekta, oblikovanih že decembra 2014 in objavljenih v Uradnem listu Evropske unije pod oznako C 463. Še zlasti na Slovenskem smo lahko veseli izpostavljanja pomena in prispevka kulturne dediščine k gospodarskemu in trajnostnemu razvoju ter okrepljenemu sodelovanju in iskanju sinergij med različnimi vladnimi in nevladnimi deležniki.

V letu 2018 je kulturna dediščina izpostavljena kot osrednja komponenta kulturne identitete, kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga. Kulturna dediščina nam pomaga razumeti preteklost in ustvariti boljšo prihodnost, ne le našo, ampak tudi evropsko, kar se odraža tudi v nacionalnem, morda preveč patetičnem sloganu: Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost.
Razstavljavci: Aleksandra Jereb, Arne Hodalič, Boštjan Zajc, Gal Kušar, Iztok Bončina, Katja Bidovec, Kristina Brumat, Mankica Kranjec, Marjan Gresl, Martina Budal, Nataša Hostnik, Tomaž Velechovsky, Tone Štamcar. Postavitev razstave: Iztok Bončina, Milka Sinkovič, dr. Aleš Gačnik.

»Sharing heritage« je eden od sloganov Evropskega leta kulturne dediščine 2018, kjer naj nam naša kulturna dediščina pripoveduje o naši deljeni evropski zgodovini, ne glede na to, kje smo doma.

Fotografska razstava »Odstrta dediščina Slovenije« priča o komuniciranju in deljenju dediščine, tako snovne kot še zlasti nesnovne. Navdaja nas z občutkom spoštovanja do ohranjanja številnih tradicionalnih znanj in veščin, pa naj gre za peko kruha, lončarstvo, solinarstvo, splavarjenje, planšarstvo in bloško smučanje, ali za še vedno živo tradicionalno pustno kulturo, plesno in glasbeno izročilo. Opozarja nas na monumentalno arhitekturno dediščino, krhkost premične kulturne dediščine, kot tudi na pomen raziskovanja in varovanja kulturne dediščine. Predvsem pa naj nas razstava izprašuje, kako misliti kulturno dediščino v turizmu in kako jo vključevati v strateško kreiranje turističnega razvoja.
Brez sodobnih znanj ne bo šlo. Še zlasti ne brez tistih, ki nas vodijo h kreativnemu in inovativnemu povezovanju dediščine s turizmom. Zato potrebujemo nov tip kritičnih, senzibilnih in odgovornih turističnih profesionalcev, ne le v tujini, ampak še zlasti na Slovenskem. Zato potrebujemo univerzitetni študijski program Kulturni turizem. In ta potrebuje, ne le v času Evropskega leta kulturne dediščine 2018, ampak vsaj še v nadaljnjih štirih letih, veliko moje, tvoje, naše in vaše naklonjenosti in podpore, tako na ravni fakultete, kot univerze. To je naša skupna odgovornost in razvojna priložnost hkrati.

Doc. dr. Aleš Gačnik, UP FTŠ