Primeri dobrih praks na področju zadružništva v Sloveniji porajajo optimizem

V torek, 6. decembra 2016, je na Fakulteti za management potekala konferenca z naslovom Zadružništvo – poslovni model prihodnosti. Sodeč po obisku konference je to področje ne le aktualno, ampak tudi zelo zanimivo za širšo javnost. Konferenco sta organizirala Fakulteta za management Univerze na Primorskem in Središče Rotunda Koper v sodelovanju z Območno službo Koper Zavoda za zaposlovanje. Udeležence sta uvodoma pozdravila vodja konference prof. dr. Doris Gomezelj Omerzel s Fakultete za management in direktor Središča Rotunda dr. Bojan Mevlja.

Sledilo je zanimivo predavanje Jadranke Vesel, soustanoviteljice Razvojnega inštituta za socialno ekonomijo. Mediji o njej pišejo kot o ambasadorki socialne ekonomije v Sloveniji. Predstavila je priložnosti in pasti zadružništva. Udeleženci so spoznali načela zadružništva, to so prostovoljno in odprto članstvo, demokratično člansko upravljanje, materialna udeležba članov in upravljanje, avtonomija in neodvisnost, izobraževanje, usposabljanje in obveščanje, sodelovanje med zadrugami in skrb za skupnost. Zanimivo je bilo slišati, kako uspešne so na področju zadružništva (v tujini zadrugam rečejo kooperative) druge evropske države in kako uspešni so drugod denimo delavski prevzemi propadlih podjetij. Razumeli smo, da pri teh procesih lahko vidno in ključno vlogo odigra tudi država. Najbolj pa je udeležence zanimalo, katera je pravzaprav najpomembnejša razlika med zadrugami in ostalimi podjetji, ki so organizirana kot kapitalske družbe. Če je pri kapitalski družbi cilj dobiček kot profit za lastnika, je pri zadrugi dobiček sredstvo za dobro življenje članov, je pojasnila Veselova.

Čeprav je bilo ob predavanju moč začutiti, da v Sloveniji na področju zadružništva le počasi stopicamo za nekaterimi evropskimi državami (Italijo, Francijo, Nemčijo, Anglijo …), so predstavitve dobrih praks v Sloveniji v nadaljevanju udeležencem vendarle vlile obilico optimizma.

Petra Krapež in Tina Perić, obe prevajalki in članici Prevajalske zadruge Soglasnik, sta predstavili izzive zadružništva kot alternativnega poslovnega modela v Sloveniji. V zadrugi Soglasnik so se združili prevajalci, da bi si na tak način zagotovili boljša izhodišča pri svojem delu. Vsi prevajalci v zadrugi imajo enako ceno svojih storitev. Od vsakega izdanega računa gre del prevajalcu, del lektorju in del zadrugi. Zanimivo je, da je ta razdelitev tudi prikazana na računu. S sredstvi, ki se namenijo zadrugi, poskušajo financirati druge svoje dejavnosti, npr. brezplačno nudenje pomoči pri učenju jezika socialno šibkejšim učencem. Rastejo počasi, a vztrajno. V prihodnje načrtujejo še nove aktivnosti in tudi prvi dve zaposlitvi.
Udeleženci konference. Foto: UP FM.

Udeleženci konference. Foto: UP FM.

Maša Hawlina iz zadruge Zadrugator se skupaj s sodelavci trenutno ukvarja predvsem z iskanjem sistemskega podpornega okolja, ki bo omogočilo, da postanejo zadruge izvedljiv način stanovanjske preskrbe pri nas. Gre za prvi tak primer v Sloveniji, Zadrugator dejansko orje ledino na področju ustanavljanja stanovanjske skupnosti. Menijo, da bo posameznik stanovanjsko vprašanje laže rešil v skupnosti. Veliko se ukvarjajo z oblikovanjem učinkovitega modela. Posameznik stanovanjsko vprašanje težko razreši sam, prav zato so stanovanjske zadruge lahko sredstvo za povrnitev varnosti, stabilnosti in hkrati dobre socialne vpetosti. Vprašanje pa je, kaj vse so posamezniki v takšni stanovanjski skupnosti pripravljeni deliti med seboj. Zadrugator sodeluje tudi s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani in skupaj proučujejo možnosti participatornega načrtovanja. Fakulteta za arhitekturo je vse študentske projekte izdala v krajši publikaciji Alternativni modeli stanovanjske gradnje.

Primere dobrih praks je zaključila Petra Props, strokovna sodelavka v Etri skupnosti, ki sodeluje pri mentoriranju teže zaposljivih oseb na različnih deloviščih in pri prilagajanju delovnih procesov posameznikovim omejitvam. Opisala je njihove načine dela z ranljivimi skupinami. V Etri skupnosti verjamejo v pravico do zaposlitve za vse in zato ustvarjajo delovna mesta za osebe iz ranljivih skupin in jih na ta način vključujejo v družbo. Podirajo tabuje o zaposlovanju oseb z omejitvami pri naročnikih, lokalni skupnosti in širi družbi.

Dogodku so se pridružili tudi predstavniki Kmetijske zadruge Agraria Koper, z. o. o. Patricija Pirnat je predstavila zanimive izkušnje iz njihove zadruge, ki jo upravičeno lahko označimo kot primer uspešnega poslovnega modela. Tudi sama je pritrdila Veselovi, da je v zadrugi dobiček sredstvo, s katerim se ustvarja blaginja članov zadruge. V Agrarii so ponosni na rast zadruge in na zadovoljstvo svojih članov, predvsem pa so veseli, da se jim v zadnjem času pridružuje veliko mlajših članov, pridelovalcev kmetijskih izdelkov.

Po vseh teh zanimivih zgodbah so se udeleženci ob prigrizku in pijači (prispevek Agrarie Koper) z gosti še dolgo pogovarjali o vsem, kar jih je zanimalo. Ostalo je še veliko odprtih vprašanj, predvsem pa pohval in spodbud udeležencev, da se na to temo še kdaj srečajo.

Dr. Doris Gomezelj Omerzel, UP FM