PROF. DR. KLAVDIJA KUTNAR BO ČETRTA REKTORICA UNIVERZE NA PRIMORSKEM

V ponedeljek, 20. maja, in danes, 23. maja, so na Univerzi na Primorskem potekale predčasne oziroma redne volitve za rektorja Univerze na Primorskem. Volilni odbori, ki so jih sestavljali predstavniki iz vrst zaposlenih in študentov, so po zaprtju treh volišč prešteli oddane glasove. Predsednik volilne komisije, izredni profesor dr. Mihael Perman, je predstavil rezultate: »Volilna udeležba je bila različna po skupinah:  med visokošolskimi učitelji 63-odstotna, med zaposlenimi 67-odstotna, med študenti pa enoodstotna. Za kandidatko prof. dr. Klavdijo Kutnar je oddalo svoje glasove 371 volilnih upravičencev.  Ker je bila edina kandidatka, ima s tem večino in je zmagala na volitvah za rektorico Univerze na Primorskem. Rezultate mora potrditi še Senat univerze.«  

Prof. dr. Klavdija Kutnar, dekanja Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), predlagana s strani Senata Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Pedagoške fakultete, Fakultete za vede o zdravju ter Znanstvenega sveta UP Inštituta Andrej Marušič, podprli pa sta jo še Fakulteta za humanistične študije in Fakulteta za turistične študije -Turistica, je v svojem programu izpostavila raziskovalno in pedagoško odličnost. Ob tem je poudarila nujnost še bolj učinkovitega povezovanja z gospodarstvom, predvsem pa okrepitev prednosti, ki jih ima univerza v primerjavi s preostalimi v Sloveniji: usmeritev na nišna področja znanosti, razširitev Sveta zaupnikov, v katerem so združene gospodarske družbe in lokalna skupnost, ter povečanje Štipendijskega sklada. Kutnarjeva se bo zavzela tudi za reševanje prostorske stiske oziroma za zagotavljanje infrastrukturne podpore, s čimer se bodo lahko še izboljšali prostorski pogoji za delo. 

 

Po razglasitvi uradnih rezultatov je prof. dr. Klavdija Kutnar, ki bo v vlogi rektorice nastopila novembra letos, povedala: »Vsem se zahvaljujem za izkazano podporo. S trdim delom v kolektivnem duhu bomo v naslednjem mandatu našo univerzo še naprej razvijali v svet obrnjeno pedagoško in raziskovalno inštitucijo, ki bo utrdila svoje mesto v globalnem univerzitetnem prostoru. Tudi zato bo k nam prišlo še več raziskovalcev in študentov iz tujine. Četudi je v zadnjih sedmih letih univerza bistveno okrepila mednarodno vpetost, se povezala z več kot četrtino najboljših 500 univerz na Shanghajski lestvici, med njimi tudi z najprestižnejšo rusko univerzo Lomonosov, pridobila največji evropski raziskovalni projekt v Sloveniji, si drznem napovedati, da bomo Univerzo na Primorskem s skupnimi močmi popeljali še višje.«

 

Univerza na Primorskem se tako že aktivno usmerja v nove izzive, saj bo že v prihodnjem študijskem letu 2019/2020 ponudila študijske programe, ki jih nenehno posodablja v skladu s potrebami na trgu dela (Fizioterapija, Podatkovna znanost, Vizualne umetnosti in oblikovanje …), ob tem pa kot edina v Sloveniji ponuja na vseh treh stopnjah študij Kriptografije, brez katere si urejenega življenja v tehnološko zahtevnih okvirih sodobne družbe ne moremo predstavljati. 

 

Rektor prof. dr. Dragan Marušič bo, kot pravi, svoji naslednici univerzo prepustil v zelo dobri kondiciji: »Izobraževalni in raziskovalni domet Univerze na Primorskem bistveno presega našo siceršnjo velikost in finančna sredstva, ki so nam na voljo. Od približno pol milijarde evrov, ki jih bo Slovenija letos namenila za visoko šolstvo in znanost, bo naša univerza dobila približno 19 milijonov evrov oziroma niti 4 %. To je precej manj od deleža naše regije v bruto družbenem proizvodu Slovenije (5,6 %) in onemogoča hitrejši razvoj. A v Sloveniji se sredstva za visoko šolstvo in znanost pač delijo po principu obratne sorazmernosti. Čeprav v Ljubljani živi približno 300 tisoč oziroma 15 % vsega prebivalstva te države, visokošolske in znanstveno raziskovalne institucije v Ljubljani prejmejo skoraj 85 % teh sredstev. Za nas na obrobju tako ostanejo samo drobtine. In prav obratno sorazmerni tem drobtinam so naši uspehi. Imamo vrsto nišnih znanstvenih disciplin, kjer smo v samem svetovnem vrhu.«

 

Predstavitev prof. dr. Klavdije Kutnar

Klavdija Kutnar je slovenska matematičarka, rojena leta 1980 v Ljubljani, kjer je leta 2003 diplomirala na Univerzi v Ljubljani, pet let kasneje pa doktorirala na Univerzi na Primorskem. Leta 2010 je prejela Fulbrightovo štipendijo za podoktorsko raziskovalno sodelovanje na Ohio State University v Columbusu, ZDA. Od leta 2003 je zaposlena na Univerzi na Primorskem (UP).

Leta 2018 je bila na UP izvoljena v naziv redne profesorice za področje Matematika in v raziskovalni naziv znanstvena svetnica. Od 2010 je predstojnica Oddelka za matematiko na UP Inštitutu Andrej Marušič (UP IAM), od 2012 dekanja UP Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT) in od 2015 pomočnica direktorja UP IAM za področje znanstveno-raziskovalnega dela.

Raziskovalno se Klavdija Kutnar ukvarja z algebraično teorijo grafov. Posebej velja izpostaviti njen doprinos pri raziskovanju strukturnih lastnostih posebnih družin simetričnih grafov in še posebej njeno vlogo pri reševanju odprtega problema o obstoju hamiltonskih poti in ciklov v točkovno tranzitivnih in Cayleyevih grafih z izvirno metodo vložitve grafov na ploskve. Sodeluje pri številnih raziskovalnih in bilateralnih projektih na UP IAM in UP FAMNIT. V letih 2010 - 2013 je bila vodja podoktorskega projekta financiranega s strani ARRS. Leta 2018 je kot prva slovenska matematičarka pridobila temeljni raziskovalni projekt, financiran s strani ARRS (J1-9110).

Klavdija Kutnar redno objavlja znanstvene članke v SCI indeksiranih revijah, tudi najboljših na svojem področju. Med drugim je leta 2012 v reviji Proceedings of the London Mathematical Society s soavtorji objavila članek “Hamilton cycles in (2, odd, 3) - Cayley graphs”. Od leta 2016 je članica uredniškega odbora SCI revije Ars Mathematica Contemporanea, od leta 2018 pa tudi glavna urednica te revije. Je tudi članica uredniškega odbora znanstvenih revij “Bulletin of the Institute of Combinatorics and its Applications”, “Algebraic Combinatorics” in odgovorna urednica znanstvene revije ADAM – The Art of Discrete and Applied Mathematics.

Sodelovala je pri organizaciji 32 mednarodnih matematičnih srečanj, ki so potekala v Sloveniji, BiH, na Kitajskem, v Rusiji in ZDA. Je namestnica predsednika organizacijskega odbora 8. Evropskega kongresa matematike leta 2020 in članica Mednarodnega posvetovalnega odbora za International Congress of Mathematics 2022, ki bo potekal v St. Petersburgu v Rusiji. S svojimi prispevki se je udeležila 41 mednarodnih matematičnih srečanj (15 x kot vabljena predavateljica – v Angliji, Bolgariji, Kanadi, Italiji, Južni Koreji, na Kitajskem, Madžarskem, v Mehiki, Rusiji, na Slovaškem in v ZDA).

Klavdija Kutnar je ustanovna članica in tajnik znanstvenega društva "Slovensko društvo za diskretno in uporabno matematiko, Associazione slovena per la matematica discreta e applicata". Od leta 2017 je članica Sveta zavoda “InnoRenew CoE Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja” in vodja investicijskega projekta “Renewable Materials and Healthy Environments Research and Innovation Centre of Excellence InnoRenew CoE” na UP FAMNIT.

V letu 2017 je bila Klavdija Kutnar s strani ministrice imenovana v Delovno skupino za podporo projektu Ekspertno svetovanje (Peer-Counselling) o financiranju visokega šolstva v Sloveniji. Od leta 2018 je članica Odbora Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno raziskovalni dejavnosti.

V letu 2019 je Klavdija Kutnar postala Predsednica Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo.