Projekt CoNSENSo je namenjen skrbi za starejše od 65 let

Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem bo proučila možnosti za zdravstveno in socialno obravnavo starostnikov v domačem okolju.

Staranje prebivalstva v Evropi predstavlja velik izziv na področju zdravstvenih in socialnih storitev. Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem je vključena v projekt CoNSENSo, ki je namenjen zdravstveni in socialni obravnavi starostnika v domačem okolju, vključuje pa tudi oblikovanje modela obravnave starejših od 65 let s strani medicinske sestre. Projekt temelji na ključni vlogi družine in medicinske sestre na podlagi modela family nursing, ki ga je oblikovala Svetovna zdravstvena organizacija, in devetih vlogah medicinske sestre, ki jih je oblikovalo Svetovno združenje medicinskih sester.

Izvajalci projekta pod vodstvom mag. Tamare Štemberger Kolnik bodo oblikovali model, ki bo omogočil pregled nad storitvami za starejše in njihove družine, še posebej tiste, ki živijo na odročnih območjih. Cilj projekta je opolnomočiti osebe, starejše od 65 let, in jim s tem omogočiti, da kakovostno in samostojno čim dlje živijo v domačem okolju. Medicinske sestre bodo z rednimi obiski starostnika na domu vključene v problematiko družine, poglobile se bodo v stanje starostnika in njegove družine. S tem bodo prepoznale dejavnike tveganja za nastanek različnih kroničnih bolezni, poškodb ali socialno težkih dogodkov ter poskrbele za pravočasno ustvarjanje zdravstveno socialne podporne mreže, s katero se omogoči pomoč starostniku in njegovi družini.

Cilj projekta je doseči višjo kakovost življenja starostnika v domačem okolju

V Sloveniji je bila za implementacijo projekta izbrana piranska občina, kjer bodo od letošnjega septembra pa vse do marca 2018 delovale štiri medicinske sestre iz Zdravstvenega doma Piran. Poskrbele bodo, da bo v občini na domu obiskanih 2000 ljudi, starejših od 65 let, ki jim bodo ponujena zdravstvenovzgojna navodila za ohranjanje in krepitev zdravja. Poleg tega jih bodo spremljale in podpirale pri spreminjanju življenjskih navad povezanih z zdravjem, krepile njihovo skrb za morebitno kronično bolezen in za posameznika ustvarjale socialno mrežo, ki mu bo omogočila podporo in pomoč, če bo to potrebno.

Po vzoru modela, ki ga je oblikovala Svetovna zdravstvena organizacija, bodo v Občini Piran starostniki s strani medicinskih sester deležni oskrbe, ki bo predstavljala celostno preventivno in kurativno zdravstveno dejavnost ter v multidisciplinarnem pristopu tudi vključevanje različnih struktur v občini, ki lahko učinkovito prispevajo k boljši oskrbi in višji kakovosti življenja starostnika v domačem okolju.

Delitev zdravstvene nege na preventivno in kurativno pri starostnikih ni mogoča

V Sloveniji ima patronažna medicinska sestra na podlagi Pravilnika o izvajanju preventivnega zdravstvenega varstva možnost izvedbe preventivnih obiskov družin in posameznikov, ki sodijo v ranljivo skupino. Omenjeni pravilnik kot eno od ranljivih skupin določa tudi starostnika, predvsem pa pacienta s kronično boleznijo. Namen oskrbe starostnika v domačem okolju s strani medicinske sestre je ohranjanje obstoječega zdravstvenega stanja, ki temelji na učinkoviti preventivni dejavnosti. Cilj vsega tega pa je usmerjenost starostnika, njegove družine in lokalne skupnosti v skrb za lastno zdravje.

Ključni elementi zdravstvenovzgojnega delovanja so promocija zdravja in preprečevanje bolezni, svetovanje o zdravem načinu življenja in zgodnjem odkrivanju dejavnikov tveganja, ki lahko ogrozijo zdravje. Ocena stanja omogoči nudenje pomoči starostniku in njegovi družini v domačem okolju, tako da se soočita z boleznijo, telesno nezmožnostjo ali s stresom, da znata oceniti njegovo sposobnost samooskrbe ter da starostnik sprejme in dovoli pravočasno podporo ali pomoč drugih. Kurativni obiski patronažne medicinske sestre se izvajajo na podlagi delovnega naloga, ki ga izda izbrani pacientov zdravnik. Tovrstni obiski pacienta na domu so namenjeni izvedbi negovalnih intervencij, s katerimi se medicinska sestra vključuje v diagnostično-terapevtski program po naročilu zdravnika, vendar stroka ugotavlja, da je v praksi stroga delitev izvajanja zdravstvene nege na preventivno in kurativno dejavnost pri pacientu nemogoča.

Pri kurativni obravnavi pacienta na terenu so namreč v večini primerov poleg izvedbe diagnostično-terapevtskih postopkov opravljeni tudi splošni in predvsem specifični preventivni ukrepi, namenjeni preprečevanju točno določene bolezni in njenih posledic. Medicinska sestra je pri celostni obravnavi krhkega starostnika, za katero potrebuje veliko znanja in veščin, koordinator vseh oblik pomoči na domu in komuniciranja z izbranim zdravnikom starostnika, usklajuje delo v zdravstveni negi ter sodeluje z različnimi službami in organizacijami, ki lahko kakorkoli prispevajo k optimalni rešitvi problema starostnika in družine, v najboljšem primeru pa je »prva uporabna točka« družine za stik z zdravstvenim in socialnim sistemom v državi.

Katja Pišot Maljevac, UP