Tudi socialni turizem je donosen

Na Fakulteti za turistične študije - Turistici so 28. oktobra 2016 organizirali delavnico, na kateri so predstavili prednosti in razvojne možnosti socialnega turizma v Sloveniji ter primere dobrih praks in analizo konkretnih turističnih ponudnikov.

To je ena od načrtovanih aktivnosti pri izvajanju projekta z naslovom »Identifikacija, klasifikacija in potenciali razvoja produktov socialnega turizma v Sloveniji«, s poudarkom na programih za seniorje. Izvajajo ga Znanstveno-raziskovalno središče in Fakulteta za turistične študije - Turistica Univerze na Primorskem ter Fakulteta za dizajn kot pridružena članica Univerze na Primorskem, financirata pa Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Projekt, ki se je začel oktobra 2015, se bo zaključil septembra 2017.
Dr. Janja Gabruč, predavateljica na UP FTŠ. Foto: UP FTŠ.

Dr. Janja Gabruč, predavateljica na UP FTŠ. Foto: UP FTŠ.

Osnovne cilje projekta je predstavila njegova vodja izr. prof. dr. Mateja Sedmak in razložila, da so se namenili proučiti stanje na področju socialnega turizma, analizirati razvojne potrebe in potenciale na področju razvoja produktov socialnega turizma v Slovenji, oblikovati predloge sistemskih ukrepov, ki bodo služili kot podlaga za razvoj konkurenčnih produktov in storitev socialnega turizma pri nas, ter razviti prototip portala za podporo razvoja in promocijo socialnega turizma. Socialni turizem je predstavila dr. Janja Gabruč in poudarila, da je najpogosteje uporabljena definicija, da gre za »turizem z dodano moralno vrednostjo, katerega primarni cilj je skozi turistično izmenjavo pridobiti koristi za vse, tako za gostitelje kot obiskovalce«. Primere dobrih praks sta predstavili mag. Zorana Medarić in mag. Veronika Grmek Vilhar.
Mag. Veronika Grmek Vilhar. Foto: UP FTŠ.

Mag. Veronika Grmek Vilhar. Foto: UP FTŠ.

»Naš projekt Identifikacija, klasifikacija in potenciali razvoja produktov socialnega turizma v Sloveniji se ukvarja s področjem socialnega turizma, ki v slovenskem prostoru ni prepoznaven oziroma se pod tem pojmom razume, da gre za turizem za ljudi, ki nimajo zadostnih finančnih sredstev, da bi si privoščili t. i. klasične počitnice,« je pojasnila dr. Sedmakova. »Socialni turizem je veliko več, zato si želimo v okviru tega projekta širšo javnost ozavestiti tudi o tem. Zbrali bomo mnenja in ponudbe ponudnikov storitev socialnega turizma ter za Ministrstvo za gospodarstvo pripravili iztočnice, kako podpreti ponudnike socialnega turizma in tiste, ki bi to radi postali. Temeljna ideja socialnega turizma je, da bi se vanj vključili vsi, torej tudi tisti s slabšim ekonomskim položajem, pa tudi enostarševske družine, starejši, telesno in senzorično ovirani ljudje. Turizem ni luksuz, pač pa pravica vsakogar, ne glede na to, ali je zaposlen ali ne.

Vse to smo želeli prikazati na delavnici. Povabili smo zanimive predavatelje, poslušalci pa so predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s socialnim turizmom. Pritegnili smo tudi lokalne ponudnike iz izolskih in portoroških hotelov ter študente UP FTŠ Turistica. Tovrsten turizem je lahko zelo zanimiv tudi za njih, posebej v času ›mrtve sezone‹. Premalo poudarjamo, da je socialni turizem koristen tako za ponudnike turističnih storitev kot za širšo družbo, saj če so zadovoljni prebivalci, je tudi družba bolj zdrava in zadovoljna, kar pa koristi tudi profitnemu sektorju, kjer se obrne ogromno denarja. Ko gre za organizacijo socialnega turizma, storitve niso brezplačne. Tudi ko se otroci iz socialno šibkih družin peljejo na morje pod sloganom ›brezplačno‹, to vedno nekdo plača, s čimer ima ponudnik socialnega turizma dobiček,« je zaključila dr. Mateja Sedmak.
Izr. prof. dr. Mateja Sedmak. Foto: UP FTŠ.

Izr. prof. dr. Mateja Sedmak. Foto: UP FTŠ.

Socialni turizem prinaša koristi tako za posameznike kot za širšo družbo:

  • Koristi za posameznike: višja stopnja zadovoljstva, povečanje neodvisnosti, boljše duševno in telesno zdravje, prekinitev rutine in menjava okolja, priložnost za druženje in spoznavanje novih ljudi, priložnost za učenje skozi nove izkušnje in nova okolja, sprostitev in izboljšanje odnosov, izboljšanje samopodobe in samozavesti.

  • Socialne koristi za družbo: zmanjševanje družbene neenakosti, spodbujanje socialne vključenosti, povečanje kakovosti življenja v družbi, izboljšana družbena blaginja, povečana družbena kohezija.

  • Ekonomske koristi za družbo: spodbujanje gospodarske rasti, zmanjševanje vplivov sezonskosti na poslovanje, ohranjanje obstoječih in ustvarjanje novih zaposlitev v turizmu, omogočanje razvoja regij oziroma turističnih destinacij.


Doslej so bile znotraj pobud socialnega turizma prepoznane zlasti štiri ciljne skupine: starejši, mladi od 18. do 30. leta starosti, invalidi in družine z nizkimi dohodki. V okviru našega projekta se osredotočamo na turizem za starejše. Spodbujanje tega turizma je smiselno, ker:

  • Starejši pomembno prispevajo k evropskemu turizmu in predstavljajo pomemben tržni potencial – trenutno je v EU približno 25 % celotnega prebivalstva starega med 55 in 80 let.

  • Imajo več časa, ki ga lahko namenijo turizmu.

  • Danes starejši živijo dlje in bolj aktivno, za mnoge sta turizem in potovanja pomemben element življenjskega sloga.

  • Splošno imajo več prihrankov in manj finančnih obveznosti od drugih skupin, tako da lahko del sredstev namenijo turizmu.

  • So bolj fleksibilni pri izbiri obdobja potovanja – starejši lahko med drugim potujejo v času nizke in srednje sezone ter tako prispevajo k zmanjševanju sezonskosti v turizmu.

  • Za starejše obstaja nevarnost socialne izolacije; turizem starejšim nudi možnost za navezovanje novih socialnih stikov.



Naslov projekta: Identifikacija, klasifikacija in potenciali razvoja produktov socialnega turizma v Sloveniji, s poudarkom na programih za seniorje (Projekt V5-1512). Vodja projekta: Emil Juvan, PhD. Člani projektne ekipe: dr. Janja Gabruč (UP FTŠ), dr. Dejan Križaj (UP FTŠ), dr. Mateja Sedmak (ZRS Koper), mag. Zorana Medarič (UP FTŠ) in dr. Jasna Hrovatin (Fakulteta za dizajn).