UP: SLOVESEN PRIČETEK TEDNA UP S PROMOCIJO NOVIH DOKTORJEV ZNANOSTI

V ponedeljek, 18. marca, so na Univerzi na Primorskem (UP) s slovesno promocijo doktorjev znanosti, ki je potekala v Pokrajinskem muzeju v Kopru, začel Teden Univerze na Primorskem. Znanstveni naziv so pridobili: dr. Tanja Jakomin Kocjančič, dr. Monika Vrečar, dr. Mirjana Batinič, dr. Mateja Krofl, dr. Tadeja Jakus, dr. Neža Čebron Lipovec, dr. Andrej Vrčon, dr. Slobodan Filipovski, dr. Sabina Žampa, dr. Dušan Gošnik, dr. Mateja Maljevac, dr. Alejandra Ramos Rivera, dr. Mateja Vadnjal in dr. Maja Trošt. V šestnajstih letih UP je na univerzi doktoriralo  259 kandidatov.  

Prorektor izr. prof. dr. Boris Kavur je promoviral naslednje doktorande:

Tanjo Jakomin Kocjančič, ki je na UP Fakulteti za humanistične študije zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Slovensko primorje v časopisni propagandi 1941-1945« pod mentorstvom prof. dr. Egona Pelikana. Povzetek doktorske disertacije: Avtorica ugotavlja, da sta bili osrednji propagandni nalogi medvojnega časopisja ideološko indoktriniranje in politična mobilizacija. Izpostavlja vprašanje zahodne meje bodoče Zedinjene Slovenije in specifično vlogo Trsta. Predstavlja reprezentacijo nasprotnika v ideološkem in političnem kontekstu. Osvetli vlogo žensk v tisku in posledično v propagandi, predvsem pa vlogo matere – ene od osrednjih propagandnih figur. Obravnava tudi partizansko in domobransko pesništvo ter ugotavlja, da sta se obe strani pogosto sklicevali na slovenske pesnike in pisatelje – nosilce tradicije slovenske nacionalne kulture.

Foto: Alen Ježovnik

Foto: Alen Ježovnik

Moniko Vrečar, ki je na UP Fakulteti za humanistične študije zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Teorija medija: Vilém Flusser in Marshall McLuhan« pod mentorstvom prof. dr. Polone Tratnik in somentorstvom izr. prof. dr. Roka Svetliča.

Mirjano Batinič, ki je na UP Fakulteti za humanistične študije zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Time and Space in the Artwork of Fiona Tan« pod mentorstvom prof. dr. Polone Tratnik in somentorstvom prof. dr. Ernesta Ženka.

Matejo Krofl, ki je na UP Fakulteti za humanistične študije zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Filozofski prispevek k študiju mode v slovenskem prostoru: Transgresivna obleka in telo« pod mentorstvom doc. dr. Alenke Janko Spreizer in somentorstvom prof. dr. Ernesta Ženka.

Tadejo Jakus, ki je na UP Fakulteti za vede o zdravju zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Povezava med različnimi stopnjami gibalno/športne aktivnosti in serumsko koncentracijo adiponektina ter vnetnimi dejavniki« pod mentorstvom izr. prof. dr. Mihaele Jurdana in somentorstvom doc. dr. Zale Jenko Pražnikar. Povzetek doktorske disertacije: Raziskovalno delo je zajemalo presečno in dve intervencijski študiji. Dokazano je bilo, da je izločanje protivnetnih (APN) in vnetnih dejavnikov (CRP, IL-6, TNF-α) ter bilirubina povezano z intenzivnostjo vadbe, prehrano in sestavo telesa. Višje koncentracije protivnetnega APN smo opazili v skupinah z višjo stopnjo gibalno športne  aktivnosti (GŠA) in popolno gibalno športne neaktivnosti (GŠNA) ter ugotovili, da je v obeh primerih povišanje APN ključno za uravnavanje vnetnega stanja. Prav tako smo pokazali, da mora biti vsaka stopnja gibalno športne  aktivnosti (GŠA) prilagojena posamezniku, saj v nasprotnem primeru vodi do vnetja. K ohranjanju zdravja prispeva tudi nizka stopnja gibalno športne  aktivnosti (GŠA), saj se izločajo dejavniki, ki varujejo naše zdravje.

Nežo Čebron Lipovec, ki je na UP Fakulteti za humanistične študije zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Izgradnja slovenskih obalnih mest v času po drugi svetovni vojni: primer mesta Koper« pod mentorstvom prof. ddr. Mitje Guština in somentorstvom doc. dr. Katje Hrobat Virloget in doc. dr. Brede Mihelič. Povzetek doktorske disertacije:  Raziskava analizira oblikovanje »Slovenske Obale« v času politično-družbenih sprememb po 2. svetovni vojni. S konceptoma regionalizma in realizma raziskuje odnos arhitekturne stroke do okolja in do politike. Arhivska analiza razkriva samosvojo kronologijo razvoja in izpostavlja neznano vlogo lokalnih in osrednjeslovenskih arhitektov. Sicer bolj znana tradicionalistična »sredozemska« arhitektura Eda Mihevca se izkaže kot orodje tako modernizacije kot slovenizacije severnoistrskega obmorja. Koper kot »sporno mesto« in »Slovenska Obala« se umestita na evropski zemljevid preobrazb prostorov zaradi etničnih homogenizacij držav.

Andreja Vrčona, ki je na UP Fakulteti za humanistične študije zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Slovenski pogled na odpiranje socialistične Jugoslavije k evropskim integracijam v sedemdesetih letih« pod mentorstvom izr. prof. dr. Gorazda Bajca in somentorstvom prof. dr. Alekseja Kalca. Povzetek doktorske disertacije: V disertaciji so analizirani odnosi med zahodnoevropskimi integracijami in Slovenijo v socialistični Jugoslaviji. Raziskava obravnava značilnosti zgodnejših evropskih integracijskih procesov in razmer, na katere so od 1947 vplivali začetek hladne vojne, in druge oblike integracij. Na politiko Zahoda do Jugoslavije je odločilno vplival »Informbiro« leta 1948. Kmalu se je pojavilo vprašanje konkretne pomoči Jugoslaviji in njeno članstvo v Organizaciji za evropsko gospodarsko sodelovanje. Podeljevanje pomoči, ki je tudi pomenilo približevanje zahodnoevropskim integracijam, ni bilo enostavno. Če je jugoslovansko gospodarstvo v obdobju 1957–1960 dosegalo visoko stopnjo rasti, so bila naslednja leta zaznamovana s krizo. V marcu 1962 so se v Jugoslaviji odločili za vzpostavitev neposrednega stika z EGS. Poskus je propadel. Poslabšanje stanja jugoslovanskega gospodarstva spomladi 1964 je vodilo v gospodarske reforme v smeri bolj tržno orientiranega socializma. Vendar se je zaradi trgovinske liberalizacije primanjkljaj z EGS povečal. Jugoslavija je bila prisiljena sprejeti določene kompromise in postala 1967. leta prva socialistična država, ki je priznala EGS kot subjekt mednarodnih odnosov. Tedaj je bil za predsednika slovenske vlade izbran zagovornik gospodarske reforme Stane Kavčič. »Liberalizem« se je moral zaradi intervencije Tita zaključiti jeseni 1972, je pa v tem obdobju Jugoslavija sklenila pogajanja z EGS. Slovenija je kot gospodarsko najrazvitejša in najbolj zahodna jugoslovanska republika evropskemu povezovanju in regionalnemu sodelovanju posvečala posebno pozornost.

Slobodana Filipovskega, ki je na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »On Extremal Graphs of Given Degree and Diameter/Girth (O ekstremnih grafih z dano stopnjo in premerom/ožino)« pod mentorstvom prof. dr. Roberta Jajcaya. Povzetek doktorske disertacije: Doktorska disertacija je sestavljena iz treh povezanih delov. V prvem delu se obravnava problem kletk, v drugem problem stopnje in premera za neusmerjene grafe, v tretjem pa problem stopnje in premera za usmerjene grafe. V disertaciji je izboljšana spodnja meja za red kletk sode ožine ter dokazan neobstoj skoraj vseh potencialnih antipodnih kletk sode ožine. Predstavljena je povezava med vprašanjem Bermonda in Bollob-aša,  glede problema stopnje in premera za neusmerjene grafe, in razredom Ramanujan-ovih grafov. Glede problema stopnje in premera za usmerjene grafe pa je dokazan tudi neobstoj neskončno mnogih družin (d, k, delta)-digrafov, ki bi vsebovali samoponavljajoča vozlišča.

Sabino Žampa, ki je na UP Fakulteti za management zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Subvencije in uspešnost pri trajnostnem razvoju podjetij« pod mentorstvom prof. dr. Štefana Bojneca. Povzetek doktorske disertacije: Doktorska disertacija analizira pomen in vpliv subvencij na finančno uspešnost in trajnostni razvoj podjetij v Sloveniji. Poseben poudarek je na subvencijah za raziskave, razvoj in inovacije ter trajnostni razvoj podjetij. V sklopu empirične analize so obdelani finančni kazalniki 6190 podjetij. Obdelanih je 396 neanonimnih vprašalnikov, na katere so odgovorila podjetja, in analiziranih 629 podjetij, ki so prejela subvencije za raziskave, razvoj in inovacije. Na podlagi rezultatov empirične analize je zasnovan model strukturnih enačb, ki kaže na možnosti za doseganje večje učinkovitosti subvencij na področju raziskav, razvoja in inovacij ter trajnostnega razvoja.

Dušana Gošnika, ki je na UP Fakulteti za management zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Model managementa temeljnih procesov in uspešnost podjetja« pod mentorstvom prof. dr. Klemna Kavčiča. Povzetek doktorske disertacije: V doktorski disertaciji je Dušan Gošnik  zasnoval in preveril model vpliva med dejavniki zunanjega okolja podjetja, strategijami podjetja do kupcev, dejavnostmi managementa temeljnih procesov in uspešnostjo podjetja. V raziskavo je vključil 3007 majhnih in srednjih podjetij. Uporabil je metodo modeliranja strukturnih enačb ter raziskal, kako izbrani dejavniki vplivajo na uspešnost podjetja. Uspešnost je meril s finančnimi, operativnimi in celovitimi kazalniki. Na osnovi rezultatov doktorske disertacije je razvil implikacije za delo v praksi, ki managerjem pomagajo do večje uspešnosti poslovanja.

Matejo Maljevac, ki je na UP Pedagoški fakulteti zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Značilnosti in dejavniki socialnega prilagajanja slepih in slabovidnih otrok« pod mentorstvom izr. prof. dr. Tine Kavčič in somentorstvom doc. dr. Aksinje Kermauner. Povzetek doktorske disertacije: Socialno prilagajanje je razmeroma šibko področje pri slepih in slabovidnih. V raziskavi smo s pomočjo več ocenjevalcev in z uporabo različnih merskih instrumentov preučevali področja socialnega prilagajanja slepih in slabovidnih otrok. Kvalitativna in kvantitativna analiza podatkov sta pokazali, da se okvare vida odražajo pri vseh ocenjevanih področjih socialnega prilagajanja. Rezultati osvetljujejo ključen pomen ostanka vida in osebnostnih značilnosti otrok za njihove prednosti in težave v socialnem prilagajanju. Ugotovljena ključna vloga osebnostnih dimenzij pa nakazuje na potrebo po večji personalizaciji (zgodnje) obravnave.

Alejandro Ramos Rivera, ki je na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Structural results on vertex- and edge-transitive graphs (Strukturni rezultati o vozliščno in povezavno tranzitivnih grafih)« pod mentorstvom izr. prof. dr. Primoža Šparla. Povzetek doktorske disertacije: Teorija grafov spada med matematična področja, ki imajo močan vpliv na sodoben način življenja. Eno izmed najbolj uporabnih orodij pri razumevanju strukture grafov je raziskovanje njihovih simetrij. Glavna tema te doktorske disertacije so grafi z visoko stopnjo simetrije. Bolj podrobno se osredotočimo na grafe, ki premorejo vozliščno in povezavno tranzitivno grupo avtomorfizmov. Ta razred grafov se obsežno raziskuje zadnjih 70 let. Rezultati, predstavljeni v doktorski disertaciji, so bili vključeni v treh znanstvenih člankih.

Matejo Vadnjal, ki je na UP Fakulteti za management zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Značilnosti človeškega in socialnega kapitala podjetnic v različnih življenjskih obdobjih« pod mentorstvom prof. dr. Doris Gomezelj Omerzel. Povzetek doktorske disertacije: Doktorandka v disertaciji proučuje žensko podjetništvo s poudarkom na dejavnikih človeškega in socialnega kapitala v povezavi z življenjskim obdobjem ženske. Podjetnice v različnih kariernih fazah imajo različne predhodne podjetniške in managerske izkušnje, različno ocenjujejo stopnjo vpliva staršev, prijateljev in znancev na njihovo podjetniško pot. Zato potrebujejo različno obravnavo, spodbude in usposabljanja.

Rezultati raziskave, ki je postavila edinstven model preučevanja podjetnic, dajejo pomembna izhodišča za pripravo programov in ukrepov za spodbujanja podjetništva med ženskami.

Majo Trošt, ki je na UP Fakulteti za management zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Dejavniki stopnje tveganja revščine po statističnih regijah v Sloveniji« pod mentorstvom prof. dr. Štefana Bojneca. Povzetek doktorske disertacije: Doktorska disertacija obravnava stopnjo tveganja revščine v dvanajstih statističnih regijah v Sloveniji. Preučevan je vpliv posameznikovih lastnosti, lastnosti gospodinjstva in makroekonomskega okolja. Raziskava je narejena na podatkih, pridobljenih z anketo EU-SILC, ki jih za Slovenijo zbira SURS. Ocenjeni probit model prikazuje pomembnost posameznih, v analizo vključenih lastnosti in njihovo razlikovanje glede na statistične regije, za katere velja, da so predvsem ekonomsko različno razvite. Raziskava prispeva k spoznanjem, ki lahko pomembno prispevajo k regionalni, socialni, zaposlitveni in ostalim politikam v državi.