Vabilo na gostujoče predavanje Marije Ljuštine

Med 4. in 7. 4. 2017 bodo na Oddelku za arheologijo in dediščino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem gostili predavateljico doc. dr. Marijo Ljuštino s Filozofske fakultete Univerze v Beogradu. Gostovanje bo potekalo v okviru operacije Gostovanja tujih strokovnjakov in visokošolskih učiteljev na Univerzi na Primorskem – GOST UP, ki jo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Dr. Marija Ljuština je diplomirala, magistrirala in doktorirala na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Beogradu, kjer je tudi zaposlena od leta 2000. Aktivno sodeluje v pedagoškem programu kot predavatelj mlajše prazgodovine Evrope (kovinska obdobja) in pri individualnem mentorskem delu.

Sodelovala je pri več terenskih raziskavah z različnimi institucijami, ki se ukvarjajo z arheologijo. Od začetka leta 1996 sodeluje pri projektu sistematične raziskave večplastne naselbine Židovar v bližini Vršca v Banatu. Sodelovala je na znanstvenih konferencah v Srbiji, Bolgariji, Romuniji, na Hrvaškem, v Nemčiji in Avstriji.

Objavila je več člankov v domačih in tujih revijah ter v monografijah s področja bronaste in železne dobe jugovzhodne Evrope. Področja njenih interesov segajo v tem kronološkem in teritorialnem razponu od naselbinske arheologije srednje bronaste dobe in študij keramike ter različnih ekonomskih vidikov življenja prazgodovinskih skupnosti (kot sta proizvodnja latenskih žrmelj in uporaba stročnic v prehrani) do pogrebnih praks.

Sreda, 5. 4. 2017, od 9.00 do 14.00, Seminarska – GIS


Prazgodovina se pospešuje: bronasta doba centralnega Balkana in južne Panonije

Za razliko od kamene dobe, v kateri se je kolo (pra)zgodovine premikalo počasi, so za kovinska obdobja in mlajšo prazgodovino značilne hitre družbene spremembe. Nekatere manifestacije teh sprememb so relativno zlahka prepoznavne v materialni kulturi. Na eni strani so dober primer tehnološke inovacije, kot je osvajanje novih materialov (baker, zlato, bron) in njihova uvedba v širšo uporabo. Na drugi strani pa, če je glavni interes usmerjen na bronastodobne skupnosti centralnega Balkana in južne Panonije, njihove sledi v arheološkem zapisu. Te se v kulturno-zgodovinski tradiciji prepoznajo kot t. i. keramične arheološke kulture, v katerih je najlažje razvozlati zapis prav na keramiki – materialu, ki ga je človek z gotovostjo obvladoval že tisočletja.
Vek raziskave Vatinske kulture: stratigrafija naselbin, periodizacija, kronologija

Arheološka slika Karpatske kotline na prehodu iz zgodnje v srednjo bronasto dobo je zelo raznolika in jo sestavlja večje število različnih kultur, opredeljenih v prvi vrsti na podlagi razlik v keramičnih slogih. Svoje mesto med t. i. keramičnimi kulturami ima tudi južnopanonska Vatinska kultura. Kljub temu, da je ta kulturni pojav arheološki javnosti znan že več kot stoletje, še vedno niso usklajena mnenja o njegovih osnovnih kulturnih značilnostih. Gradivo, na podlagi katerega se je vatinska kultura definirala, predvsem keramični material s svojim specifičnim slogom, izvira iz naselbinskih najdišč. Območje Vojvodine izstopa s kakovostjo raziskovanja naselbin, ki so prispevale k boljšemu razumevanju prepoznave in razvoja značilnega sloga, poznavanju njegovega kronološkega okvira in notranji periodizaciji tega kulturnega fenomena.

Četrtek, 6. 4. 2017, od 9.00 do 14.00, Levant 2


Bosutska skupina v starejši železni dobi Podonavja

Materialne dokaze življenja skupnosti, ki so v času starejše železne dobe poseljevale širše območje srednjega Podonavja, ki obsega del Hrvaške, Srbije in Romunije, je kot Bosutsko kulturno skupino opredelil leta 1971 Nikola Tasić. Razcvet je doživela v razviti fazi starejše železne dobe, v času širjenja sloga Basarabi v keramiki. Večdesetletne raziskave na velikem številu najdišč, vključno z višinsko naselbino Gradina na Bosutu v bližini Šida, so nam približale način življenja ljudi, ki so v 4. stoletju pr. n. št. stopili v stik s keltskim svetom.

Petek, 7. 4. 2017, od 9.00 do 14.00, Levant 4


Židovar v južnem Banatu – dva milenija stare ere na dlani

Prazgodovinske naselbine tipa tell – naravno branjena ali umetno oblikovana večplastna naselja, mesta, kjer se je dolgo živelo – predstavljajo pravi poligon za proučevanje mlajše prazgodovine. Arheološko najdišče Židovar v južnem Banatu, utemeljeno na osamljenem delu puhličnega podesta v jugovzhodnem delu Deliblatske peščare, največje peščene puščave v Evropi, se dviga nad zasanjanim tokom reke Karaš. S svojo izredno lego na jugu Karpatske kotline je privabljalo prazgodovinske skupnosti, da so v zadnjih dveh tisočletjih pred našim štetjem na njem oblikovale svoje naselbine. Poleg dokazov o vsakdanjih dejavnostih prebivalcev Židovara so se raziskovalci soočili tudi s sledovi burnih dogodkov na pragu nove dobe, ko je deponirano t. i. židovarsko blago.

Vljudno vabljeni!

Dr. Martina Blečić Kavur, UP FHŠ