Bodo strokovni centri nadomestili vzgojne zavode?

Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem je letos v januarju gostila prof. dr. Friedhelma Petersona z Univerze v Dresdnu (Nemčija), ki od 1. septembra 2017 sodeluje s prof. dr. Mitjo Krajnčanom, predstojnikom magistrskega študijskega programa druge stopnje Socialna pedagogika, s katerim raziskujeta delovanje strokovnih centrov, ki bi nadomestili vzgojne zavode.

Prof. dr. Friedhelem Peters dela na področju socialne pedagogike in socialnega dela, natančneje raziskuje teorijo in prakso zavodske vzgoje. Pedagoško in raziskovalno deluje na različnih univerzah v Nemčiji ter tudi drugod po Evropi in svetu (Bielefeld, Tübingen, Kassel, Hamburg, Erfurt, Dresden, Milwaukee, Melbourne …). Je namestnik predsednika Mednarodnefa združenja za vzgojno pomoč (IGfH) ter avtor številnih monografij in člankov, je raziskovalec pomembnih inovacij s področja delovanja izvendružinske vzgoje. Sodeluje pri pomembnih projektih, kot so INTEGRA, KITA, Razvoj kvalitete v vzgojni pomoči, Reforma zavodske vzgoje v deželi Hessen, Proces deinstitucionalizacije – primer Hamburg …

Njegovo sodelovanje z UP PEF je financirano s strani Evropskih socialnih skladov, v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, kjer skupaj z prof. dr. Mitjo Krajnčanom v Strokovnemu centru Planina in v Strokovnemu centru Maribor sodeluje kot zunanji evalvator. V evalvacijskem timu, ki bo aktiven vse do 31. avgusta 2019, sodelujeta še asistenta z UP PEF Urška Benčič in Matej Vukovič.
Prof. dr. Friedhelm Peters (levo) in prof. dr. Mitja Krajnčan. Foto: Jože Suhadolnik/Delo.

Prof. dr. Friedhelm Peters (levo) in prof. dr. Mitja Krajnčan. Foto: Jože Suhadolnik/Delo.

Celoten koncept strokovnega centra, ki ga predstavljata prof. dr. Friedhelm Peters in prof. dr. Mitja Krajnčan, temelji na programih in storitvah, ki so uporabniku na voljo v skupnosti in v različnih oblikah organizirane podpore znotraj posamezne službe. Koncept sledi definiciji deinstitucionalizacije, ki za posameznega otroka ali mladostnika predstavlja prehod med različnimi oblikami dela in predstavlja pot k samostojnemu življenju, tj. življenju izven zavoda. Hkrati bo takšen koncept pripomogel k zmanjšanju števila namestitev v vzgojnih zavodih.

Z metodami in oblikami dela, ki jih bodo uporabljali in razvijali, člani projekta težijo k temu, da se bo mladostnikom in otrokom omogočilo, da čim dlje ostanejo v domačem okolju oz. da se z ustrezno podporo čim hitreje in čim laže vanj vrnejo.

V ta namen evalvacijski tim pripravlja spekter storitev skupnostne pomoči, kot je mobilna pomoč pred sprejemom in po odpustu, obravnava na domu oz. kombinirana ali delna obravnava na domu, alternativne polsamostojne bivalne enote, kot je mladinsko stanovanje ipd. K večji integraciji mladostnika v lokalno okolje na vsaki stopnji obravnave bo prispevalo tudi intenzivnejše delo z družinami, ki bo potekalo v svetovalno-terapevtskem in izobraževalnem središču strokovnega centra. Prav tako se načrtuje sodelovanje z lokalnimi deležniki, kot so izobraževalne ustanove, podjetja, mladinski centri, knjižnice, domovi za starejše, v katerih lahko mladostniki opravljajo prostovoljno delo in preko katerih se vključujejo v lokalno skupnost. Intenzivnejše povezovanje bo potekalo tudi na ravni formalnih in neformalnih oblik pomoči, kot so nevladne organizacije, ki so v razvoju skupnostnih oblik pomoči pogosto učinkovitejše pri prepoznavanju potreb uporabnikov in pri oblikovanju dostopnih programov. Te organizacije lahko namreč hitreje prepoznajo najbolj pogoste problematike posameznikov, kot so npr. prekomerno uživanje psihoaktivnih substanc oz. različne oblike zasvojenosti, motnje hranjenja in podobne odklonske socialnopatološke pojave ter psihosocialne obremenitve mladih. Prav tako je strokovni center namenjen tvorjenju novih oblik in metod dela v stanovanjskih in vzgojnih skupinah.

Prof. dr. Mitja Krajnčan




O projektu in preoblikovanju vzgojnega zavoda v Planini pri Rakeku v strokovni center glej tudi prispevka STA in RTV SLO.