Predstavitev projekta LIKE – Živeti na kraškem robu

Danes je UP FAMNIT gostil novinarsko konferenco o čezmejnem projektu LIKE – Živeti na kraškem robu (Living on the karst edge), na kateri so predstavniki partnerjev spregovorili o projektnih aktivnostih.

Po uvodnem nagovoru gostiteljice prof. dr. Klavdije Kutnar, dekanje UP FAMNIT, so projekt, ki je stekel lanskega septembra in bo trajal do februarja 2020, predstavili vodja projekta Bruno Kostelić iz Istrske Županije (vodilni partner) ter predstavnika dveh od sedmih partnerskih institucij dr. Peter Glasnović, koordinator projekta na UP FAMNIT, in mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.

Spregovorili so o opravljenem delu, o novih pristopih k skupnemu upravljanju in varovanju kraškega roba ter o aktualnih problematikah, ki so posledica intenzivne rekreativne dejavnosti na biotsko izredno pestrem območju.

Področje kraškega roba, niza strmih apnenčastih sten, ki poteka od izliva Soče v Italiji preko Slovenije do Učke na Hrvaškem in tvori nekakšno ogrlico Istri, namreč postaja vse bolj zanimiv za različne skupine rekreativcev, med katerimi so najbolj množični plezalci. Ti se na kraškem robu počutijo tako domače kot biodiverziteta, ki tam uspeva, pravi dr. Glasnović. Njihove bolj ali manj nekontrolirane aktivnosti pa zaradi pomanjkanja primerne infrastrukture povzročajo težave tako naravnemu okolju kot lokalnim prebivalcem.

Končni cilj projekta je zato vzpostaviti take mehanizme čezmejnega trajnostnega upravljanja in nadzora kraškega robu, da se čim bolj zmanjšajo pritiski rekreativnih in drugih človeških dejavnosti na izredno biotsko pestrost tega čezmejnega območja.
Mag. Teo Hrvoje Oršanič, Bruno Kostelić, dr. Peter Glasnović in prof. dr. Klavdija Kutnar. Foto: UP.

Mag. Teo Hrvoje Oršanič, Bruno Kostelić, dr. Peter Glasnović in prof. dr. Klavdija Kutnar. Foto: UP.

Že opravljene projektne aktivnosti so bile med drugim usmerjene v ugotavljanje razsežnosti obiska, natančnejše spoznavanje biodiverzitete in vključevanje lokalnih skupnosti. Da bi ugotovili, kolikšen je pritisk obiskovalcev na območja skalnih sten in kako je časovno razporejen, so bile tako že novembra 2017, dva meseca po začetku projekta, nameščene tri elektronske naprave za štetje obiska na priljubljenih plezališčih v Ospu in Črnem kalu. V eno od akcij so bili plezalci tudi vključeni: pomagali so zbirati seme Tommasinijeve popkorese, kar bo omogočilo bolje razumeti življenje te rastline in s tem njeno ohranjanje. V Čičariji so organizirali tradicionalno skupinsko štetje velike uharice, ki so ga v okviru projekta LIKE imenovali Čuvaji velike uharice. Več je bilo srečanj z lokalnim prebivalstvom. Denimo v Gabrovici pri Črnem Kalu je bila izvedena delavnica, ki se je je udeležilo 36 ljudi, na kateri je bil dosežen celovit vpogled v problematiko z vidika domačinov.

Vodja projekta Bruno Kostelić iz Istrske županije je izrazil zadovoljstvo nad partnerskim sodelovanjem pri proučevanju, upravljanju in varovanju kraškega roba, področja, ki je v hrvaški Istri sicer gospodarsko najmanj razvito, a z vidika narave najdragocenejše, in si obeta, da bodo rezultati projekta koristili tako rekreativcem kot lokalnemu prebivalstvu.

Mag. Teo Hrvoje Oršanič iz Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave ugotavlja, da je kraški rob kot naravna danost ljudem izredno privlačen, pravzaprav unikum v prostoru z večplastno vlogo, od podnebne prek športnorekreativne do turistične. Področje je pomembno tudi zaradi endemičnih vrst, katerih ohranjanje je še posebno odvisne od človekovega ravnanja.

Novinarski konferenci je sledilo redno srečanje projektnih partnerjev, ki zelo dobro poznajo obravnavano problematiko in v okviru projekta že uvajajo nove načine varovanja narave, kot je na primer vse popularnejša znanost državljanov (angl. citizen science).
Partnerji so v zgodbo projekta povezali pet za skalne stene in travišča kraškega roba značilnih vrst: ptice beloglavi jastreb, velika uharica in vrtni strnad ter rastlini Tommasinijeva p

Partnerji so v zgodbo projekta povezali pet za skalne stene in travišča kraškega roba značilnih vrst: ptice beloglavi jastreb, velika uharica in vrtni strnad ter rastlini Tommasinijeva p




Več o projektu

Obravnavano območje

Projekt LIKE obravnava čezmejno slovensko-hrvaško območje kraškega roba, na katerem se kraška planota s strmim, tektonsko večkrat pretrganim robom, prevesi v flišno pokrajino slovenske Istre. Najbolj prepoznaven element so njegove strme apnenčaste stene, ki se prepletajo s planotami kraškega ravnika in flišnimi podolji – valami. Dolgotrajen preplet človeškega delovanja in naravnih danosti je na tem območju ustvaril izredne naravne, kulturne in estetske vrednote. Za njihovo dolgoročno varstvo je ohranjanje tega odnosa med človekom in naravo nujno.

Izhodišče

Območje strmih sten, apnenčastih pobočij in travnikov na prehodu med Istro in Krasom je zelo priljubljeno predvsem med plezalci, pohodniki, kolesarji in jadralnimi padalci. Velika rekreativna privlačnost prostora in bližina gosto naseljenega tržaško-koprskega ter opatijskega območja posledično botrujeta vse večjemu pritisku na naravo in ljudi. Pomanjkanje ustrezne infrastrukture, ki bi omogočala usmerjanje obiskovalcev in blažila negativne vplive množičnega obiskovanja, povzroča namreč nezadovoljstvo med stalnimi prebivalci vznožja sten, hkrati pa tovrsten način obiskovanja negativno vpliva na številne ogrožene vrste in habitatne tipe, zaradi katerih je bilo na obeh straneh meje določeno območje Natura 2000.

Namen in izziv

Namen projekta je zmanjšanje pritiskov intenzivnih rekreativnih dejavnosti na izredno biotsko pestrost preko vzpostavitve mehanizmov trajnostnega čezmejnega upravljanja območja kraškega roba. Plezalci in drugi rekreativci so sicer ljubitelji narave, zato bomo v okviru projekta podprli njihove dejavnosti, vendar jih je nujno potrebno tudi uskladiti z ukrepi varstva.

Projekt zato predvideva ukrepe za zmanjšanje pritiskov na biotsko pestrost in ustvarjanje predpogojev za formalno varstvo, od česar bodo imeli korist tako lokalno prebivalstvo kot obiskovalci območja. Priprava programa monitoringov najznačilnejših habitatov in vrst na obeh straneh meje bo tako pripomogla k izboljšanju obstoječih in razvoju skupnih načrtov upravljanja tega območja.

Inovativen pristop

Partnerji bodo skupaj pristopili k reševanju omenjenih pritiskov na naravo. Problematika opuščanja tradicionalne rabe prostora je bila doslej tema številnih projektov, vendar je bila vloga rekreativcev pri problematiki ohranja vrst in habitatnih tipov zapostavljena.

Plezalci in ostali rekreativci so ljubitelji narave, zato jih želimo vključiti v varstvo, in sicer tako, da jih bomo vključili v nabiranje vzorcev, spremljanje stanja (monitoring) in odstranjevanje invazivnih vrst, predvsem pa v soustvarjanje priložnosti za boljše življenje na kraškem robu. Sistem skupnega upravljanja in monitoringa območij Natura 2000 bomo tako nadgradili z vse popularnejšim pristopom znanosti državljanov (citizen science), kar bo z uporabo drona in vzpostavitvijo mrež prostovoljcev za izvajanje monitoringa vrst in habitatov ena od inovacij projekta.

Načrtovani rezultati projekta:

  • smernice za skupno upravljanje Nature 2000 na obeh straneh meje na podlagi izvedene analize rekreacije;

  • usklajeni pogoji za razvoj plezalskega športa in izboljšanje ohranitvenega stanja za veliko uharico in Tommasinijevo popkoreso;

  • strokovne podlage za formalno varstvo kraškega roba na hrvaški strani;

  • obnova travišč z odstranjevanjem drevesne zarasti in invazivnih vrst z namenom izboljšanja pogojev za kvalifikacijske vrste raznolistna mačina, vrtni strnad in metulji;

  • študija vplivov jadralnega padalstva na migracije beloglavih jastrebov in izboljšanje pogojev v njegovem habitatu (oprema mrhovišč, monitoring krmišč in premikov osebkov, usposabljanje prostovoljcev za monitoring);

  • zaščita redkih suhih travišč z usmerjenim dostopom do plezališč;

  • ureditev parkirnih mest, informacijske točke in tabel za obiskovalce Ospa in Črnega kala;

  • opredelitev izobraževalnih programov s poudarkom na ekosistemskih storitvah in Naturi 2000 od predšolske do visokošolske ravni;

  • monitoring vrste Tommasinijeva popkoresa na osnovi pristopa znanost državljanom in priprava čezmejnega načrta upravljanja s to redko vrsto;

  • raziskava vpliva plezanja na ptice in vzpostavitev sistem varuhov velike uharice na obeh straneh meje.

Plezalci v steni kraškega roba. Foto: Peter Glasnović.

Plezalci v steni kraškega roba. Foto: Peter Glasnović.




Osebna izkaznica projekta

Projekt financira Program sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Hrvaška za obdobje 2014–2020. Trajanje projekta: 1. 9. 2017 – 29. 2. 2020. Vrednost projekta: 1.528.377 EUR.

Vodilni partner: Istrska županija (Hrvaška).

Partnerske institucije:

Pridruženi partnerji: