SKUM: ISKANJE DIALOGA MED UMETNIKOM IN UČITELJEM

Slovensko društvo raziskovalcev na področju edukacije je 14. novembra 2019 na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, organiziralo okroglo mizo z naslovom Iskanje dialoga med umetnikom in učiteljem.

Namen okrogle mize je bil predstaviti nekatere delne rezultate projekta in izmenjati izkušnje ter poglede o tandemskem poučevanju umetnika in vzgojitelja/učitelja v projektu SKUM - Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo (2017-2022), ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada v okviru prednostne osi 10. Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost.

Sogovornice na okrogli mizi so bile raziskovalke v projektu SKUM in visokošolske učiteljice z UP PEF (Sonja Rutar, Jelena Sitar Cvetko, Barbara Baloh, Eda Birsa, Bogdana Borota), vzgojiteljica partnerskega vrtca (Doris Abram) in kustodinja pedagoginja (Brigita Jenko). Moderatorka je bila Jurka Lepičnik Vodopivec.

Teoretična izhodišča okrogle mize so bila zasnovana na predpostavki, da je umetniška izkušnja ključnega pomena pri spodbujanju izražanja in doživljanja otrok, še posebej umetniška izkušnja neposrednega stika otroka in mladostnika z umetniškim snovanjem in umetniškimi deli. Spoznanja so bila v diskusiji osvetljena z več raznovrstnih gledišč in podprta z nekaterimi rezultati projekta SKUM ter opisi izkušenj na primerih prakse v kontekstu tandemskega poučevanja umetnika in učitelja/vzgojitelja, ki predstavlja skupno in osrednjo temo razvojno-raziskovalnega dela v projektu SKUM.

Diskusija na okrogli mizi je izpostavila velika pričakovanja vzgojiteljev in učiteljev pri tandemskem poučevanju z umetnikom, ki ga sprejemajo kot partnerja v pedagoškem procesu. Skupno poučevanje z umetnikom doživljajo vzgojitelji in učitelji kot možnost za preseganje oziroma izstop iz ustaljenih praks poučevanja umetnosti v vrtcih in šolah. Inovativnost se nakazuje pri načinih vzpostavljanja neposrednega stika z umetniško izkušnjo. Ob tem se nakazujejo tudi izzivi, kot so na primer razpoložljivost in časovna fleksibilnost umetnika; njegova senzibilnost do otrok in prilagodljivost učnim situacijam; zmožnost opazovanja in odzivanja na otrokove pobude; uravnavanje lastnih pričakovanj do otrokovih, mladostnikovih dosežkov; vzpostavljanje komunikacije z odraslimi in sodelovanje v procesu načrtovanja, izvajanja in evalviranja dejavnosti. Na strukturni ravni se kažejo omejitve na ravni fleksibilnosti časa (urniki v OŠ in SŠ) in povezovanja šolskih prostorov, pa tudi opremljenosti in razpoložljivosti materialov, ki bi podpirali raziskovanje umetniških jezikov in ustvarjalne procese izražanja otrok in mladostnikov. Umetnica je v diskusiji izpostavila pomen vzpostavitve stika s samim seboj, kar omogoča izgrajevanje vseh ostalih odnosov, tudi z umetniškimi deli. Na osnovi izkušenj sodelovanja z umetnikom je sogovornica na okrogli mizi poudarila pomen spoštljivega in empatičnega odnosa med učiteljem in umetnikom. S tem se nakazujejo nove razsežnosti paradigme živeti umetnost tukaj in sedaj. V dialog je treba povabiti tudi starše, ki pomagajo izgrajevati vezi med šolo in kulturnim ustanovami. Le-te svoje poslanstvo širijo na področje izobraževanja. V kulturnih ustanovah se ustanavljajo oddelki za izobraževanje, kar je lahko korak k nadaljnjemu izgrajevanju inovativnih učnih okolij. Če bo pri tem vzpostavljen dialog, v katerem vsak nekaj pridobi, se bomo izognili morebitnim problematiziranjem avtoritete in kompetentnosti vzgojitelja in učitelja ter umetnika oziroma eksperta.

Povzetek ugotovitev: tandemsko poučevanje umetnika in učitelja je dejstvo; tandemsko poučevanje je priložnost za vzpostavljanje avtentične umetniške izkušnje; kažejo se potrebe po izgrajevanju dialoga, v katerega je treba vključiti tudi starše in kulturne ustanove, kajti kulturne ustanove razvijajo področje izobraževanja in iščejo možnosti za sodelovanje s šolskim okoljem.

Ugotovitve jih usmerjajo v nadaljnji razmislek o premiku paradigme poučevanja od poučevati umetnost k živeti umetnost. Pri tem stopijo v ospredje odnosi, dialog med vsemi vključenimi in vrednote, ki naj bodo prepoznane v kurikularnih smernicah na nacionalni ravni in vzgojnih načrtih VIZ.