Ajda znižuje holesterol

Raziskovalci Univerze na Primorskem so v sodelovanju s srbskimi partnerji biološko testirali novo funkcionalno živilo, posebej izdelano za ljudi z motnjami v presnovi lipidov.

Kaj je presnovni sindrom


Pojavnost prekomerne telesne mase in debelosti, ki vodita v različne presnovne motnje, v zadnjih letih strmo narašča in predstavlja resen javnozdravstveni problem. Skupino dejavnikov, ki kažejo na motnje presnove, imenujemo metabolni sindrom, ki je vzrok za pogostejši pojav bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni in drugih bolezni. Najpomembnejši dejavnik presnovnega sindroma je trebušna debelost. Če se poleg nje pojavljata vsaj še dva izmed dejavnikov, med katere uvrščamo še povišan krvni tlak, povišano raven trigliceridov v krvi, znižano raven holesterola HDL in povišano raven holesterola LDL v krvi ali povišano raven glukoze v krvi, gre za presnovni sindrom. Zmanjšanje prekomerne telesne mase in pridobitev pravilnih prehranjevalnih navad zmanjšata obolevnost in umrljivost. Zaradi vse večje incidence prekomerne telesne mase in debelosti ter vse večjih stroškov zdravljenja posledičnih bolezni je treba ugotoviti, kako obravnavati te kompleksne situacije. Številne študije so pokazale, da je hrana, bogata z ajdinimi proizvodi, povezana z zmanjšanim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 ter tudi bolezni srca in ožilja. Učinki žitnih proizvodov lahko izboljšajo enega ali več dejavnikov tveganja, kot so motnje v presnovi glukoze, motnje v presnovi lipidov, inzulinsko rezistenco, oksidativni stres ali vnetja.

Celostna raziskava je omogočila pridobivanje natančnih rezultatov


Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem in Inštitut za prehransko tehnologijo Univerze v Novem Sadu sta v preteklem letu izvedla projekt z naslovom Funkcionalnost žitnega proizvoda za ljudi s presnovno motnjo, ki je potekal v sklopu javnega razpisa za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo v letu 2015. V njem so sodelovali raziskovalci Fakultete za vede o zdravju: vodja projekta doc. dr. Ana Petelin (biokemija in molekularna biologija), doc. dr. Zala Jenko Pražnikar (biokemija in molekularna biologija), dr. Mojca Bizjak (dietetika) in Tadeja Pregelj (dietetika).

Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako sprememba v prehranjevanju in uživanje žitnega proizvoda na osnovi ajde vplivata na lipidni profil v krvi preiskovancev. V njej je sodelovalo 34 oseb z motnjami v presnovi lipidov brez zdravil za zdravljenje, starih v povprečju 45 let in s povprečnim indeksom telesne mase 26. Dvojno slepa presečna intervencijska študija je bila razdeljena na tri faze. Prva in tretja faza sta trajali 5 tednov, med njima pa je bil enotedenski odmor. Udeleženci so najprej zaporedoma 5 tednov uživali za zajtrk proizvod, ki je vseboval ajdo, sledil je enotedenski premor, zatem pa so še 5 tednov uživali za zajtrk proizvod, ki ni vseboval ajde. Udeležencem so pred in po intervenciji opravili antropometrične meritve, meritve telesnega maščevja, meritve in izračune bazalnega metabolizma ter biokemijske analize. Za raziskavo so uporabili tudi metodo pogostosti uživanja posameznih živil (Food Frequency Questionnaire) in metodo tehtanja živil.

Pri prvi metodi je preiskovanec odgovarjal na vprašanja o pogostosti uživanja določenih živil v nekem časovnem obdobju. Pri drugi metodi je preiskovanec stehtal vso hrano in pijačo, ki jo je zaužil v treh dneh, in jo zabeležil v prehranski dnevnik. Podatke iz vprašalnika o pogostosti uživanja živil in prehranskega dnevnika so prevedli v energijo in hranila: beljakovine, ogljikovi hidrati, enostavni ogljikovi hidrati, prehranske vlaknine, maščobe, enkrat nenasičene maščobne kisline, večkrat nenasičene maščobne kisline (VNMK), n-3 VNMK, nasičene maščobne kisline, trans nasičene maščobne kisline, natrij. Vse podatke so obdelali s pomočjo računalniškega orodja za spremljanje prehranskega vnosa. V prehranskem dnevniku so preiskovanci beležili tudi ritem prehranjevanja, načine priprave hrane in telesne dejavnosti. Poleg prehranjevalnih navad in prehranskega vnosa je raziskovalce zanimala tudi tedenska količina aerobne in anaerobne telesne aktivnosti. Pri biokemijskih analizah so določali koncentracije holesterola HDL in LDL, trigliceridov in glukoze v serumu. Vsi sodelujoči so bili natančno seznanjeni z vsebino in potekom raziskave, ki jo je odobrila Komisija za medicinsko etiko. Vsi so tudi podpisali privoljenje o zavestni in svobodni privolitvi za sodelovanje v raziskavi.

Dokazan blagodejen učinek ajde


Po končani raziskavi so se pokazali izjemni rezultati, saj je uživanje žitnega izvoda na osnovi ajde vplivalo na izboljšanje lipidnega profila udeležencev. Udeležencem se je po obdobju uživanja proizvoda z ajdo zmanjšala serumska koncentracija celokupnega holesterola in holesterola LDL za 10–15 odstotkov v primerjavi z obdobjem, ko so uživali proizvod, ki ajde ni vseboval.

Rezultati projekta so izjemnega vpliva, saj nakazujejo, da bi lahko v prihodnje z vnosom določenih sestavin hrane vplivali na izboljšanje lipidnega profila tako pri asimptomatskih posameznikih kot tudi tistih z določenimi obolenji, npr. metabolni sindrom.

Katja Pišot Maljevac, UP