Vpliv terorističnih napadov na turizem

Na Fakulteti za turistične študije - Turistici so izvedli raziskavo o vplivu terorizma na turizem, v kateri so merili prihode turistov na destinacije, ki so bile tarče terorističnih napadov.

Terorizem predstavlja resno globalno grožnjo, ki s seboj prinaša strah, uničenje, žrtve, politične in ekonomske spremembe. Varnost je v sodobnem času ena od ključnih zadev pri odločanju za potovanje in dopust, zato je varnost na potovanjih osrednjega pomena in predstavlja tržno nišo v turizmu. Teroristični napadi nedvomno vplivajo na določeno regijo, saj turisti spremenijo ciljno destinacijo, kar pa ne pomeni, da so prenehali potovati.

Turisti pri odločanju o destinaciji, hotelu ali transportu upoštevajo tri elemente: ceno, kakovost in varnost. Če varnostna situacije pri določeni turistični destinaciji ni stabilna, potem to postaja pomembnejše od vsega drugega. V zaostrenih varnostnih razmerah se turisti raje odločajo za bližnje destinacije kot za oddaljene. Lahko se zgodi, da se bodo Evropejci odločali za države, ki so jim v bližini in bolj pogosto uporabljali cestni transport. Kakšen bo trend, lahko vidimo šele na koncu poletne sezone. Nepredvidljiv varnostni dogodek lahko vpliva na odločitve ljudi o tem, kam in kako potovati. Poleg tega dosedanje izkušnje kažejo, da imajo turisti slab spomin in takoj po umiritvi razmer spet začnejo obiskovati destinacijo, ki je bila tarča terorističnega napada.

Turizem predstavlja pomembno gospodarsko dejavnost, teroristični napadi na turiste pa povzročajo zmanjšanje števila turistov in s tem povezanega denarnega pritoka na posamezno destinacijo. Odločitev turista, ali ostane doma ali izbere drugo, varnejšo destinacijo, pa pomeni gospodarsko oziroma ekonomsko izgubo za posamezno državo, ki je bila tarča terorističnega napada. Na podlagi teoretičnih izhodišč in posameznih raziskav so za določene destinacije skušali preučiti vpliv terorizma na turistične tokove, ugotoviti, ali so teroristični napadi vplivali na prihode turistov v državo, kjer se je napad zgodil.

Na Turistici so zbrali podatke o prihodih turistov 3 leta pred napadom, v letu napada in 3 leta po napadu ter spremljali trende. Ugotovili so, da ne moremo pavšalno govoriti o zmanjšanju turistov na proučevanih destinacijah, kjer so se zgodili teroristični napadi. Na nekaterih destinacijah kljub terorističnemu napadu število turistov še vedno narašča, medtem ko na drugih destinacijah prvo leto pa napadu upade in nato ponovno naraste. Zanimivo pa je, da na proučevanih destinacijah teroristični napadi niso pustili posebnega pečata glede prihoda turistov in same turistične industrije.

Kako dojemamo varnost nekega kraja, je odvisno tudi od tega, kako potujemo: če smo sami, si upamo več, če z družino, imamo višje zahteve po varnosti. Značilno je tudi, da varnost dojemamo v odvisnosti od oddaljenosti. O tem imamo nazorno izkušnjo iz časov vojne na Hrvaškem, ko smo Slovenci letovali v Istri in Dalmaciji, jadrali mimo Zadra, ko so tam padale bombe, Američan pa si zaradi vojne v Jugoslaviji ni upal priti v Evropo. Enako je danes z napadi v Parizu in Bruslju, saj jih Kitajci, Avstralci ali Japonci vidijo kot napade v Evropi in ne v Franciji ter Belgiji.

Raziskava je odprla pomembno vprašanje, na katerega bi bilo potrebno odgovoriti, in sicer kakšna je bila nacionalna struktura turistov pred napadi in po njih. Ali se je po napadih povečalo število turistov iz regije ali je ostala struktura enaka? To bo zagotovo izziv pri nadaljnjih raziskavah o vplivu terorističnih napadov na turizem določene destinacije.

Slovenski turizem prispeva skoraj 13-odstotni delež v bruto domačem proizvodu, zagotavlja kar pomemben delež zaposlenih v slovenskem gospodarstvu in je tudi največja gospodarska panoga.

Katja Pišot Maljevac, UP