Kljub industrijski revoluciji, globalizaciji in tehničnemu razvoju so tradicije in običaji še vedno močno zakoreninjeni tudi v šolskih sistemih. Najmanj poznane in najbolj eksotične je predstavila dr. Anna Kožuh, visokošolska učiteljica na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in na Univerzi Andrzej Frycz Modrzewski v Krakovu na Poljskem.

V okviru predavanja »Šolski sistemi sveta – tradicije in običaji« sta Mestna knjižnica Izola in Študijski krožek Svet v dlaneh 13. decembra 2017 gostila dr. Anno Kužuh, ki študentom na pedagoški fakulteti v Kopru in v Krakovu predava o didaktiki in primerjalni pedagogiki oz. o različnih izobraževalnih sistemih. Že več kot 25 let se s tradicijami in običaji kot elementi izobraževalnega procesa v šoli ukvarja tudi raziskovalno. Na podlagi dolgoletnih spoznanj meni, da so ti elementi zelo pomembni za oblikovanje skupnosti in tudi narodnosti. Spoznala jih je na svojih potovanjih in jih analizirala ter najbolj odročne kotičke sveta predstavila širši javnosti.

»Najbolj posebni osnovnošolski sistemi se nahajajo na otokih in vsi imajo nekaj skupnih značilnosti, in sicer osnovne šole ne obiskujejo vsi otroci, težave imajo s šolskim prevozom, oddaljenostjo šole od doma, varnostjo poti in zgradbo, v kateri se nahaja šola. K slabi obiskanosti vpliva tudi tradicija otroškega dela. Posebej težak je poklic deklic. Zaradi plemenskih tradicij in bojazni, da bo imelo izobraženo dekle velike probleme s prilagajanjem v okolju, deklice v nekaterih delih sveta pogosto ostajajo doma in ne hodijo v šolo. Težavo predstavlja tudi šolnina, saj si izobraževanje lahko privoščijo samo otroci staršev, ki so zaposleni. Javna šola je brezplačna samo na papirju. Kljub temu je šolanje obvezno, vendar nihče ne preverja prisotnosti, ne otrok ne učiteljev. Tudi ti včasih ne pridejo na svoje delovno mesto. Takšne javne šole so nekakovostne, vendar kljub temu se otroci želijo izobraziti, v očeh je videti to željo,« pravi dr. Anna Kožuh, ki je na svojih potovanjih obiskala veliko otokov med Indijskim in Tihim oceanom in se udeležila različnih oblik pouka.

Na Madagaskarju se v osnovnih šolah izobražuje le 50 % populacije otrok, od tega jih šolo zaključi 20 %. Razlog za slabo statistiko je ravno v tradicijah in običajih ter oddaljenosti od šole in pomanjkanju denarja.

Podeželska šola na Kiribatih
Podeželska šola na Kiribatih. Foto: Anna Kožuh.
Podobna statistika velja tudi za Javo, kjer se otroci držijo tradicije in delajo na riževih poljih. Tega opravila se naučijo zelo mladi in zaradi pomanjkanja denarja šol ne obiskujejo. Tisti, ki pa jih, imajo obvezni predmet »batik«, tj. posebna dekorativna tehnika poslikave blaga, ki je vpisana na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Otočani so tako ponosni na svojo tradicijo, zato so jo vključili v svoj šolski sistem.
Med poukom batika na Javi. Foto: Anna Kožuh.
Med poukom batika na Javi. Foto: Anna Kožuh.

Kiribate sestavljajo otoki brez elektrike in pitne vode, zato imajo tu drugačno tradicijo poučevanja. Učence učijo preživeti na otoku. Ne želijo se seliti, saj menijo, da je življenje drugod drugačno od poznanega in zato slabše. Nimajo didaktičnih pripomočkov, v šolo hodijo ali pa se pripeljejo z barko brez šolskih potrebščin. Kljub pomanjkanju dr. Anna Kožuh pravi, da imajo bujno domišljijo. Otroci so zelo kreativni in najpogosteje ustvarjajo okraske iz školjk, ki odražajo pomembnost plemena. Zanje je pripravila učno uro fotografiranja, otroci so bili navdušeni, nekateri so na fotografijah prvič videli svoj obraz.

Učna ura fotografiranja na Kiribatih. Foto: Anna Kožuh.
Učna ura fotografiranja na Kiribatih. Foto: Anna Kožuh.

Tudi na otoku Rangiroa, ki je poznan po črnih biserih, imajo življenjsko šolo, saj mladino učijo za delo na farmah s črnimi biseri in jih poučujejo o izdelavi izdelkov iz neuporabnih školjk, torej imajo obrtno in umetnostno šolo. Učenci v slednji rišejo like polinezijskih bogov, avtohtone rastline in fragmente slik francoskega slikarja Gauguina, ki je del življenja preživel na otokih Francoske Polinezije. Šola na takšen način ohranja plemenske tradicije in svojo zgodovino.

Umetnost oblikovanja školjk na Rangiroi. Foto: Anna Kožuh.
Umetnost oblikovanja školjk na Rangiroi. Foto: Anna Kožuh.

Močna starodavna tradicija je opazna tudi v šolah v Šrilanki, in sicer po uniformah ter po ločenih dekliških in deških šolah. Na slednjih sicer lahko poučujejo učiteljice, a ker jih je premalo, poučujejo tudi najboljši učenci, zaradi česar šole pogosto niso dovolj kakovostne.

Dr. Anna Kožuh v šrilanški deški šoli. Foto: Anna Kožuh.
Dr. Anna Kožuh v šrilanški deški šoli. Foto: Anna Kožuh.

Problem kvalitete šolskega sistema imajo tudi na Reunionu, ki sodi v državni okvir Francije, zato tu poučujejo francoski učitelji, ki se pa zaradi drugačnega otoškega življenja hitro vrnejo v svojo domovino in otroke prepustijo naslednjemu francoskemu učitelju. Dr. Anna Kožuh pravi, da tako učni cilji niso realizirani. Po drugi strani ta čezmorski teritorij Francije, oddaljen od matične države več kot deset tisoč kilometrov, uspešno ohranja tradicijo gojenja vanilje in pridelave eteričnih olj, ki se uporabljajo v proizvodnji znanih francoskih parfumov.

Osnovnošolski razred na Mavriciju. Foto: Anna Kožuh.
Osnovnošolski razred na Mavriciju. Foto: Anna Kožuh.

Zelo dobro nastavljene učne cilje imajo na Sejšelih, kjer je tradicija povezana z okoljevarstveno politiko. V šolskih programih imajo te vsebine zelo pomembno mesto in zato so učenci okoljsko osveščeni že od prvega razreda. V šolske programe so vključeni tudi predmeti, ki so povezani z gojenjem eksotičnih rastlin. Tradicija je prenesena tudi v pravni sistem države, kar je najbolj opazno v urbanistični in gradbeni zakonodaji.

Na sejšelski plaži. Foto: Anna Kožuh.
Aktivnosti na sejšelski plaži. Foto: Anna Kožuh.

Uspešen otoški šolski sistem imajo tudi na Mavriciju. Na majhnem otoku v Indijskem oceanu živijo potomci nekdanjih sužnjev iz Afrike in Azije, lastniki plantaž iz Evrope, priseljenci iz Indije, Kitajske in Afrike ter Kreolci. Na otoku se tako nahajajo različne kulture, religije, tradicije in običaji, ampak kljub temu tu vlada razumevanje in strpnost. »Nikjer drugje na svetu nisem videla tako usklajene multikulturnosti, ki je opazna na vsakem koraku. Zasluge za takšno razumevanje in toleranco imata vzgoja in izobraževalni sistem, saj učenci imajo celo predmet o multikulturnosti. Tudi Evropa bi se lahko zgledovala po primerih dobre prakse.«

Pred šolo na Mavriciju. Foto: Anna Kožuh.
Pred šolo na Mavriciju. Foto: Anna Kožuh.

Dr. Anna Kožuh je predstavitev zaključila z mislijo, da je dogajanje zunaj šole pomembnejše od dogajanja v njej. Za kakovostno šolo je pomembno sprejemanje razlik ter spoštovanje tradicij in običajev. Pri tem igra pomembno vlogo vzajemno sodelovanje tako šole kot domačega vzgojnega okolja.

Andreja Sopič, UP PEF