V okviru Projektnega dela z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016–2018 (ŠIPK) je med junijem in septembrom 2017 na UP FAMNIT potekal projekt, ki je povezal visokošolske učitelje in študente Univerze na Primorskem z Rokometnim društvom Koper 2013.

Projekt Vpliv genetskih in prehranskih dejavnikov pri športnem potencialu, katerega nosilka je UP FAMNIT, je pod mentorstvom izr. prof. dr. Elene Bužan, dr. Urške Čeklić in Felicite Urzi združil študente programov Aplikativna kineziologija (UP FVZ), Dietetika (UP FVZ), Bioinformatika (UP FAMNIT), Biopsihologija (UP FAMNIT) in Biodiverziteta (UP FAMNIT) ter člane Rokometnega društva Koper 2013.

Utemeljitev projekta

Športnikov uspeh določajo številni dejavniki, tako genetski kot vadba, prehrana, motivacija in drugi okoljski dejavniki. Interakcija med njimi je le malokrat upoštevana v celoti, večinoma se ločeno proučuje posameznega izmed njih. Genetska zasnova ima velik vpliv na fenotipske lastnosti športnikov. Raziskave so pokazale, da je mogoče razložiti približno 66 % raznolikosti športnega potenciala z aditivnimi učinki genetskih dejavnikov, preostalo raznolikost pa je mogoče pripisati različnim dejavnikom okolja, npr. prehrani.

Na področju prehrane se pojavljajo vprašanja ustreznega zagotavljanja energije in makrohranil za uspešno opravljanje treningov in ustrezno regeneracijo po njih. Prehranske potrebe in cilji športnika niso stalni, temveč se prehrana načrtuje glede na periodizacijo treningov in tekem. Načrt prehrane mora biti prilagojen posamezniku glede na njegove potrebe, cilje, telesne značilnosti in naravo športa. Raziskave kažejo, da imajo rokometaši premalo znanja in ustrezne strokovne podpore in je zato njihov prehranski vnos večinoma neustrezen.

Na športnikovo uspešnost vpliva tudi stres zaradi pretreniranosti. Stres se pri športnikih kaže v spremembi splošne mišične napetosti, porušenem ritmu dihanja, spremenjenem srčnem utripu, topi bolečini v prsih, prebavnih motnjah, hkrati pa prihaja do psihične napetosti, občutkov nemoči in izgube samozaupanja. Po napornih treningih ima zato pomembno vlogo ustrezno okrevanje, ki pozitivno vpliva na športnikovo zmogljivost. Tudi na tem področju trenerjem pogosto primanjkuje znanja o ustreznih postopkih za zagotavljanje in spremljanje okrevanja.

Tekma je le zadnja faza dolgoročnega programa treniranja. Športniki lahko uspešno tekmujejo, samo če v vsem obdobju treningov ustrezno uravnovešajo intenzivnost treningov in okrevanje, pri čemer je zelo pomembna ustrezna športna prehrana.

Namen projekta je bil na primeru rokometašev Rokometnega kluba Koper 2013 celostno proučiti vplive na športnikovo uspešnost in ohranjanje psihofizičnega zdravja. Cilji pa so bili: genotipizacija enojnih nukleotidnih polimorfizmov (genetske analize prisotnost dveh ali več različnih alelov enega gena); oceniti prehranski vnos rokometašev; izdelati individualizirane jedilnike za potrebe rokometašev; oceniti telesno sestavo rokometašev; oceniti stopnjo psihofizične obremenitve rokometašev.

Predavanje rokometašem RD Koper 2013
Predavanje rokometašem RD Koper 2013.

Rezultati projekta

Aktivnosti, vezane na biokemijske analize in genetsko testiranje, so potekale v molekularnem laboratoriju v Univerzitetnem kampusu Livade. Izvedli smo analizo biokemijskih parametrov, izolacijo DNA iz krvnih vzorcev, pomnoževanje DNA in genotipizacijo ter izdelali računalniški algoritem za vrednotenje genetskega profiliranja športnikov.

Ocena prehranskega vnosa rokometašev je pokazala, da je prehrana rokometašev zelo neuravnotežena in neprimerna za vrhunske športnike, zato smo v prostorih rokometnega kluba organizirali predavanja, na katerih smo rokometašem razložili osnove športne prehrane ter jih naučili uporabljati mobilno aplikacijo za sprotni vnos zaužite hrane in spremljanje prehranskega stanja (glej spodaj fotogalerijo). Športnikom smo nato nudili celodnevno analizo prehranskega vnosa in jih z nasveti usmerjali k ustreznejšemu načinu prehranjevanja. Ob koncu individualnega spremljanja športnikov smo primerjali njihov prehranski vnos glede na njihovo začetno stanje in glede na priporočila, ki veljajo za športno prehrano. Rezultat končne analize z vidika energije in makrohranil je pokazal, da je večina aktivno udeleženih športnikov svoj prehranski vnos popravila na optimalno raven.

Začetno stanje neustreznega prehranskega vnosa pred treningi in po njih se je kazal tudi v nezmožnosti pravilnega okrevanja in povečani utrujenosti v obdobju priprav (treningov). Pri športnikih je pomembno preverjanje ravni stresa in stopnje okrevanja, saj to vpliva na njihovo nadaljnjo zmožnost treniranja in tekmovanja. Psihofizično stanje smo merili z Vprašalnikom o stresu in okrevanju za športnike (RESTQ-Sport), in sicer na koncu igralne sezone, na začetku priprav na novo igralno sezono in na začetku nove igralne sezone. Vprašalnik vključuje 19 lestvic, ki se delijo na dve glavni področji: prvih 12 lestvic pokriva področje splošnega stresa in okrevanja, drugih 7 lestvic pokriva področje stresa in okrevanja, ki sta povezana s športom.

Rezultati vprašalnika so pokazali statistično pomembne razlike v ravneh stresa in možnostih za okrevanje glede na različna obdobja športne sezone. Rokometaši so imeli na koncu stare igralne sezone in na začetku nove igralne sezone bistveno slabše rezultate na lestvicah splošnega stresa v primerjavi z obdobjem, ko so trenirali in se pripravljali na novo igralno sezono. Ob začetku priprav na igralno sezono (obdobje treningov) pa so imeli rokometaši pomembno slabše rezultate na področju stresa in okrevanja, ki sta povezana s športom.

Obravnavo rokometašev smo podkrepili tudi z meritvami telesne pripravljenosti v različnih obdobjih (po koncu igralne sezone 2016/17, po enomesečnem odmoru, tj. ob začetku priprav na novo igralno sezono, in pred prvo prvenstveno tekmo v igralni sezoni 2017/18). Rezultati so pokazali, da so bili rokometaši ob začetku nove tekmovalne sezone dobro pripravljeni glede aerobne vzdržljivosti in moči trupa, nekoliko nižje rezultate (glede na referenčne vrednosti) so dosegli pri meritvah dveh vrst skokov.

Felicita Urzi, UP FAMNIT

Program Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projeki za družbeno korist 2016–2018 (ŠIPK) je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS razpisal 31. marca 2017. Projektno delo, ki ga sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, je namenjeno povezovanju visokošolskega sistema z negospodarskim in neprofitnim sektorjem v lokalnem in regionalnem okolju ter razvoj ustreznih kompetenc mladih za olajšanje prehoda med izobraževanjem in trgom dela. à Logotipi partnerjev.